Jedro

Podani so pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja, kot je opredeljeno v izreku te odločbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče v tej zadevi pri kršitvi pogodbene obveznosti utemeljeno vztrajalo pri načelu restitucije v naravi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da mora plačati tožniku 5.379,88 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer odpade 4.683,00 EUR na stroške, ki so potrebni za vzpostavitev poslovnega prostora v brezhibno stanje, kot je bilo dogovorjeno za primer prenehanja najemne pogodbe, 696,88 EUR pa na neplačano porabo električne energije. Kar je tožnik zahteval več ali drugače, je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo toženčevi pritožbi in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi v tem delu ter drugače odločilo o pravdnih stroških. Postavilo se je na stališče, da tožnik ni upravičen zahtevati plačila potrebnih stroškov za ureditev poslovnega prostora v dogovorjeno stanje. Sam bi moral opraviti le tista dela, kot jih je zahteval v opominu, šele nato pa bi lahko zahteval povračilo dejanskih stroškov. Za plačilo del, kot jih je predvidel izvedenec, ni nobene pravne podlage. Dodalo je, da tožnik očitno del ni opravil in še, da iz izpovedi priče izhaja, da je tožnik lokal že prodal, vendar ni zatrjeval, da bi pri prodaji zaradi pomanjkljivosti poslovnega prostora manj iztržil. 3. Tožnik v pravočasnem predlogu proti drugostopenjski sodbi izpodbija zavrnitev zneska 4.683,00 EUR. Zatrjuje odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča, ustavnega sodišča, pa tudi drugačno prakso višjih sodišč. Gre za pomembno pravno vprašanje, kdaj je mogoče odstopiti od načela restitucije v naravi in ali se škoda dokazuje le z računom. V predlogu priloženi sodbi je pritožbeno sodišče izrecno zapisalo, da ima oškodovanec na podlagi 164. člena Obligacijskega zakonika pravico do izbire med vzpostavitvijo prejšnjega stanja in plačilom denarne odškodnine. V tej zadevi je dejansko stanje podobno oziroma enako. Kot drugo pravno vprašanje tožnik opredeljuje, ali lahko pritožbeno sodišče brez izvedbe materialno procesnega vodstva spremeni sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer gre za sodbo presenečenja, ker šteje druga odločilna dejstva za pravno relevantna dejstva v konkretni zadevi. Meni, da so v pritožbeni sodbi navedeni razlogi, da ni zatrjeval, da bi dela sam opravil in da naj bi pri prodaji iztržil manj, podlaga za tako imenovano sodbo presenečanja in pomenijo odstop od sodne prakse o materialno procesnem vodstvu, hkrati pa kršitev procesnega prava in tožnikovih ustavnih pravic.

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede vprašanja, kot je opredeljeno v izreku te odločbe. Zato je na podlagi 367.c člena ZPP predlogu v tem delu ugodilo.