Jedro

Gre za spor o delovnem razmerju v določenem obdobju in posledično prejemkih iz delovnega razmerja.

Ker je bilo o teh zahtevkih odločeno s sodbo, ki tožnici vzpostavlja tudi delovno razmerje do določenega datuma, gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje in izpodbijani del IV. izreka delno spremenilo, tako da je ugotovilo, da je tožnica umaknila tožbo v delu, ki se nanaša na priznanje pravic iz delovnega razmerja od 12. 11. 2012 do 30. 11. 2012, nato pa odločilo, da je tožnici delovno razmerje pri toženki trajalo do dne 20. 12. 2012, zaradi česar ji je toženka za čas od 23. 5. 2012 do 20. 12. 2012 dolžna obračunati nadomestilo plače v konkretno navedenih bruto mesečnih zneskih, odvesti dohodnino, iz naslova prispevkov obračunati in plačati razliko ter tožnici plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji zahtevek iz tega naslova je zavrnilo, sicer pa v preostalem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Tožnici je naložilo tudi, da toženki povrne stroške pritožbenega postopka.

2. V predlogu za dopustitev revizije toženka navaja, da je bil predmet odločanja s pravnomočno sodbo le še reparacijski zahtevek, ne pa več nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kot pomembna izpostavlja vprašanja pravne narave zahtevka za plačilo nadomestila plače in ali je treba ob presoji o tem zahtevku upoštevati še druge prejemke in dohodke delavca, ki jih je prejel v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova opravljanja dopolnilne kmetijske dejavnosti. Nato zastavlja vprašanje, ali je sodišče druge stopnje pravilno zavrnilo upoštevanje dohodkov le zato, ker je bila ta dejavnost registrirana le nekaj dni pred nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, v zvezi s tem tudi vprašanje nezakonitega ravnanja tožnice in zlorabe staleža, itd. Sporno je tudi, ali se je delavec po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pravnomočno ugotovljeno nezakonitostjo dolžan odzvati pozivu delodajalca, da se vrne na delo in s tem zmanjšati škodo in ali je delavec upravičen do nadomestila plače za čas, ko iz neupravičenih razlogov ni prišel na delo. Uveljavlja tudi bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Predlog ni dovoljen.

4. Iz določbe 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) izhaja, da je revizija dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.

5. Tudi obravnavni spor ima vsa obeležja spora po navedeni določbi ZDSS-1. Del spora o nezakonitosti odpovedi se je res končal z delno sodbo na podlagi pripoznave in ni bil predmet kasnejšega postopka in pravnomočne sodbe, ki je sedaj predmet predloga za dopustitev revizije, vendar to ni odločilno, saj tudi sedanja pravnomočna sodba sodišča druge stopnje (Pdp 924/2013 z dne 12. 12. 2013) vsebuje najprej odločitev o tem, da je tožnici delovno razmerje pri toženki trajalo do dne 20. 12. 2012, prav v tej posledici pa tudi odločitev o tem, kaj je tožena stranka dolžna tožnici za čas od 23. 5. 2012 do 20. 12. 2012 obračunati in plačati.

6. Gre torej (še vedno) tudi za spor o delovnem razmerju v določenem obdobju (o obstoju in trajanju delovnega razmerja do določenega datuma) in posledično prejemkih iz delovnega razmerja. Predmet takšnega postopka so običajno, kadar se uveljavljajo z isto tožbo, tudi dajatveni zahtevki za plačilo prejemkov, do katerih bi bil delavec upravičen, če mu ne bi prenehalo delovno razmerje. To so terjatve v povezavi s pravicami iz delovnega razmerja (katerega obstoj in trajanje je ugotovljeno s sodno odločbo) na različnih podlagah, običajno pa terjatve za plačilo nadomestila plače, regresov za letni dopust, jubilejne nagrade, odškodnine zaradi sodne razveze, itd. 7. Ker je bilo o teh zahtevkih odločeno s sodbo, ki tožnici vzpostavlja tudi delovno razmerje do določenega datuma, gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen (1).

8. Glede na navedeno in ob smiselni uporabi določb 377. in 374. člena ZPP je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.

Op. št. (1): Glej tudi sklepe VIII Pri 77/2007, VIII DoR 105/2009, VIII DoR 103/2010, VIII DoR 234/2012, VIII DoR 50/2013, VIII DoR 73/2013.