Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista niti opredelila. S splošno navedbo, da je pomembno pravno vprašanje, če je upravno sodišče z izpodbijano odločbo kršilo njune človekove pravice, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revidenta s splošno navedbo o posegu v njune človekove pravice tudi nista izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka in stranka z interesom sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahtevata plačilo stroškov revizijskega postopka.

2. Revizija je bila vročena strankam upravnega spora. Tožena stranka odgovora na revizijo ni vložila. Stranka z interesom je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrženje, podrejeno njeno zavrnitev in zahtevala plačilo stroškov odgovora na revizijo.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič-Rudnik, št. 351-1221/2011-15 z dne 19. 10. 2011. Z navedeno odločbo je bilo investitorju B. B. (stranki z interesom v tem upravnem sporu) izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo enostanovanjskega objekta z garažo na tam navedenem zemljišču in pod tam navedenimi pogoji. Pritožbo revidentov zoper navedeno prvostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35108-428/2011-4KD z dne 28. 3. 2012. 5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavljata revidenta, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidenta prav tako uveljavljata, pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po zgoraj citirani 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 sta revidenta utemeljila z navedbo: “da je pomembno pravno vprašanje in da gre za hude posledice za stranko, če je upravno sodišče pri izdaji odločbe kršilo njene človekove pravice, kot navedeno zgoraj“.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta s to navedbo, kot tudi z ostalimi revizijskimi navedbami, zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije nista izkazala.

10. Ker sta revidenta uveljavljala dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1), bi morala v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka pa bi morala opisati natančno in konkretno. Tega nista storila. Pomembnega pravnega vprašanja nista niti opredelila. Njuna razlaga revizijskih razlogov pa ne zadošča za individualizacijo in konkretizacijo pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

11. Prav tako nista izkazala, da je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, ki naj bi jima nastale (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012), bi namreč morala natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanju zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Le na takšni podlagi bi Vrhovno sodišče lahko presodilo izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Tega revidenta samo z navedbo, da naj bi bilo poseženo v „njune“ človekove pravice, nista storila. Ta nekonkretizirana navedba namreč glede na v tej točki obrazložitve že navedeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in njuno trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča. 13. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revidenta z revizijo nista uspela, odgovor stranke z interesom na revizijo pa ni prispeval k rešitvi revizije, zato morata na podlagi določb prvega odstavka 154. člena, drugega odstavka 155. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožeča stranka in stranka z interesom trpeti vsaka svoje stroške revizijskega postopka.