Jedro

Ker niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v postopku osebnega stečaja. Stečajni upravitelj je v njegovem imenu vložil tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – zemljiškoknjižnega dovolila v darilni pogodbi, s katero je tožnik svoji hčerki podaril nepremičnino. Darilna pogodba je bila sklenjena l. 2013, zemljiškoknjižno realizirana pa l. 2018, ko je bil tožnik že insolventen.

2. Sodišče prve stopnje je v razmerju med pravdnima strankama razveljavilo učinke overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, ugotovilo neveljavnost vknjižbe v korist toženke in razsodilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. V preostanku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Menilo je, da je pri presoji, ali je bilo sporno dejanje storjeno v obdobju izpodbojnosti, odločilen časovni trenutek izvedbe razpolagalnega posla. Zavrnilo je tudi očitke o toženkini neseznanjenosti s pravdo in procesnimi dejanji ter pomanjkljivem zastopanju.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zastavlja 8 vprašanj: 1) ali lahko sodišče (predvsem prvostopenjsko) v okviru materialnega procesnega vodstva predlaga nove dokaze in jih izvede, kar je naredilo prvo- in drugostopenjsko sodišče (glede zaslišanja enega od upnikov in stečajnega upravitelja; 2) ali lahko sodišče brez zaslišanja strank, ki so ostale brez pooblaščenca, ker je prenehal poslovati, in niso bile obveščene o narokih, zaključi pravdni postopek in ali to predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; 3) ali lahko na predlog strank v pravdnih postopkih zoper mld. osebe sodeluje zagovornik otrokovih pravic; 4) ali mora višje sodišče upoštevati nove dokaze, nastale po prvostopenjski sodbi, ki kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je zaznalo prvostopenjsko sodišče, torej glede nastanka in sklenitve zavezovalnega posla; 5) ali se pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika upošteva kot izpodbijano dejanje zavezovalni posel (sklenitev pogodbe) ali razpolagalni posel (notarska overitev podpisa in zemljiškoknjižni vpis); 6) ali mora sodišče glede na predlog stranke ugotavljati, kdaj je prišlo do sklenitve pravnega posla, ki se izpodbija, in ali je tožba vložena znotraj enoletnega obdobja pred stečajem; 7) kako se ugotavlja enoletno izpodbojno obdobje; 8) ali bi sodišči nižjih stopenj morali ugotavljati subjektivni element izpodbijanj, tj. da je dolžnik imel namen oškodovati stečajne upnike. Njihovo pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse. Zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).