Jedro

Tožena stranka pred uveljavitvijo Sporazuma o socialni varnosti z Republiko BIH pri odločanju o tožnikovi pravici do pokojnine ni bila dolžna upoštevati njegovega zavarovanja pri tujih nosilcih zavarovanja. V okviru svojih premoženjskih upravičenj je tožnik utemeljeno uveljavljal pokojnino na podlagi zavarovanja pri toženi stranki, upoštevaje siceršnje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določb ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 14 949094 z dne 16. 2. 2006 in št. P-949094 z dne 30. 8. 2006 in zahtevek, da se mu prizna pravica do starostne pokojnine glede na delovno dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, oziroma podredni zahtevek, da se odmera višine pokojnine naloži toženi stranki. Ugotovilo je, da je tožnik državljan Republike Bosne in Hercegovine (BIH), da mu je bila s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Srbski dne 17. 4. 2002 že priznana pokojnina glede na skupno delovno dobo 20 let in 3 mesece, dopolnjeno v Republiki Sloveniji v trajanju 15 let, 6 mesecev in 9 dni, v Republiki Hrvaški v trajanju 1 leto, 10 mesecev in 26 dni, ostalo pa v BIH oziroma Republiki Srbski, in da mu je bila istočasno pokojnina odmerjena v sorazmernem delu, glede na obdobje zavarovanja v BIH. Presodilo je, da je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo z dne 4. 11. 2005 za priznanje pokojnine pri njej, ker je z uveljavitvijo pokojnine v BIH že izrabil pravico do izbire iz drugega odstavka 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sporni odločbi odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v novo odločanje. Presodilo je, da ima tožnik pri toženi stranki pravico do sorazmernega dela pokojnine, glede na zavarovalno dobo pri njej, kolikor izpolnjuje druge pogoje v smislu določb ZPIZ-1 (starost, obdobje zavarovanja), ki jih naj v novem postopku preveri tožena stranka in glede na rezultat tega preverjanja odloči tudi o višini pokojnine.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišče neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. Up-360/05-39 z dne 2. 10. 2008, ki priznava pravico do pokojnine na podlagi delovne dobe v Sloveniji glede na določbe 50. člena Ustave Republike Slovenije o pravici do socialne varnosti državljanov Republike Slovenije. Tožnik ni slovenski državljan, prav tako pa ob vložiti njegove zahteve še ni bil sklenjen sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko BIH, ki je bil naknadno uveljavljen šele s 1. 7. 2008 in ki je šele omogočil priznavanje sorazmernega dela pokojnine. Glede na to je ob ugotovitvi, da je tožnik v BIH že uveljavil pravico do sorazmernega dela pokojnine in je bila pri ugotovitvi pravice do pokojnine upoštevana tudi njegova delovna doba v Sloveniji, sodišče prve stopnje tudi v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo ob ugotovitvi, da je tožnik v smislu drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 že opravil izbiro pokojnine in take odločitve sodišče druge stopnje ne bi smelo spreminjati.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice iz obveznega zavarovanja pri toženi stranki z dnem, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice. Splošni pogoji starosti in zavarovalne dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine so opredeljeni v 36. členu ZPIZ-1, s tem da na podlagi tretjega odstavka pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki je dopolnil 65 let starosti, če je dopolnil 15 let zavarovalne dobe (pri toženi stranki). V primerih, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določa pravico do izbire, če pridobi pravico do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij.

7. Res je v primerih, ko je zavarovanec pridobil pravico do pokojnine na podlagi zavarovanja pri toženi stranki in pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v drugi državi, pa med državama ni bil sklenjen ustrezni sporazum, sodišče na podlagi judikatov, ki jih navaja revizija, oblikovalo prakso, v skladu s katero je štelo, da je zavarovanec z uveljavljanjem pokojnine v drugi državi že opravil izbiro v smislu drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1, na katero je vezan, in zato pokojnine pri toženi stranki ne more več uveljavljati.

8. Sodišče druge stopnje je utemeljeno upoštevalo, da je Ustavno sodišče RS tako uporabo navedenih določb ZPIZ-1 štelo za protiustavni poseg v ustavno pravico do socialne varnosti že v odločbi Up-360/05-39 z dne 2. 10. 2008, v naknadni odločbi Up-770/06 z dne 27. 5. 2009 pa je ugotovilo neustavnost takih stališč tudi z vidika pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave), saj vsebuje sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja tudi pomembna premoženjska upravičenja, ki niso vezana na državljanstvo Republike Slovenije. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče ugotovilo, da že 33. člen Ustave (tudi glede na 177. člen ZPIZ-1) varuje pravico do izbire tiste od možnih pokojnin, ki jo zavarovanec želi, in ni soglašalo z izčrpanostjo te pravice z uveljavljanjem pokojnine v tuji državi.

9. Tožena stranka pred uveljavitvijo sporazuma o socialni varnosti z Republiko BIH v tožnikovem primeru pri odločanju o tožnikovi pravici do pokojnine ni bila dolžna upoštevati tožnikovega zavarovanja pri tujih nosilcih zavarovanja. V okviru svojih premoženjskih upravičenj pa je tožnik utemeljeno uveljavljal pokojnino na podlagi zavarovanja pri toženi stranki, upoštevaje siceršnje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določb ZPIZ-1. Zato sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ob teh pogojih toženi stranki naložilo ponovno odločanje o tožnikovi zahtevi za priznanje pokojnine, ne glede na predhodno uveljavitev pokojnine v BIH.

10. Glede na navedeno revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.