Jedro

Glede na naravo in namen javnih telekomunikacijskih storitev (ki je v tem, da so pod enakimi pogoji dostopne vsakomur), ob upoštevanju narave VoIP storitev (prenos glasu preko internetnega protokola) ter glede na določbe 1. odstavka 4., 1. in 2. odstavka 15. in 1. odstavka 16. člena ZTel, VoIP storitve niso javne telekomunikacijske storitve, pač pa tržne storitve, za opravljanje katerih je potrebno pridobiti dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ob reševanju pritožbe tožeče stranke zoper dopis Uprave RS za telekomunikacije z dne 22. 2. 2001, v 1. točki izreka izpodbijane odločbe ta dopis odpravila in zavrnila vlogo družbe AAA d.o.o., A z dne 15. 2. 2001 za priglasitev dejavnosti VoIP storitev, v 2. točki izreka pa je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka kot operater javnega telekomunikacijskega omrežja upravičena vložiti pritožbo zoper dopis prvostopnega organa, saj opravljanje storitev prenosa telekomunikacijskega prometa preko VoIP protokola vpliva na njene pravice. Citira prvi in drugi odstavek 15., prvi odstavek 16. in 14. točko 2. člena Zakona o telekomunikacijah (ZTel, Uradni list RS, št. 35/97) ter 2. alineo 2. člena Pravilnika o pogojih za izdajo dovoljenj za opravljanje tržnih telekomunikacijskih storitev (Pravilnik, Uradni list RS, št. 75/98). Pravi, da je storitev prenosa telekomunikacijskega prometa preko VoIP protokola storitev, pri kateri se glas s pomočjo posebne naprave spremeni v tako obliko, ki je primerna za prenos preko omrežja po principu internetnega protokola. Ta storitev je paketno in vodovno komutirana podatkovna storitev, ki omogoča prenos in izmenjavo kombinacije dveh vrst informacij, kot so glasovi s prenosnimi hitrostmi, višjimi od primarne hitrosti. Tako zaključuje, da je storitev prenosa telekomunikacijskega prometa preko VoIP protokola storitev, ki se lahko šteje ali za storitev podatkovnih telekomunikacij ali pa za storitev globalnih širokopasovnih in multimedijskih telekomunikacij. Subjekt, ki želi opravljati storitve prenosa telekomunikacijskega prometa preko VoIP protokola, mora v skladu s 16. členom ZTel za opravljanje storitev podatkovnih telekomunikacij pridobiti dovoljenje za opravljanje tržnih telekomunikacijskih storitev za storitve globalnih širokopasovnih in multimedijskih telekomunikacij ali za storitve podatkovnih telekomunikacij. Ker je dopis prvostopnega organa upravni akt, ki ustvarja določene posledice, prvostopni organ pa je napravil napačen sklep glede na ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno uporabil pravni predpis (15. člen ZTel namesto da bi uporabil 16. člen ZTel), zaradi česar je njegova odločitev napačna, je tožena stranka izpodbijani dopis odpravila in sama rešila stvar. Pri tem se sklicuje na drugi odstavek 247. in prvi odstavek 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00). Ker pa je prvostopni organ družbi AAA d.o.o., A dne 24. 9. 1999 izdal dovoljenje za opravljanje tržnih telekomunikacijskih storitev, iz katerega izhaja, da ji je dovoljeno opravljati globalne širokopasovne in multimedijske telekomunikacijske zveze - nudenje internetnih storitev, lahko AAA d.o.o. na podlagi tega dovoljenja opravlja tudi storitve prenosa telekomunikacijskega prometa preko VoIP protokola. Glede na vse navedeno tožena stranka zavrača pritožbene trditve, da gre pri teh storitvah za storitve govorne telefonije, ki je obvezna gospodarska javna služba in ki se jo lahko opravlja na podlagi koncesije.

Tožeča stranka vlaga tožbo, ker meni, da je izpodbijana odločba nezakonita. Navaja, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, razlogi v obrazložitvi so sami s sabo v nasprotju, pa tudi obe točki izreka sta si v nasprotju. V 1. točki izreka je namreč tožena stranka odločila, da se prvostopni dopis odpravi, torej je storila ravno tisto, kar je v pritožbi predlagala tožeča stranka, zato je 2. točka izreka nelogična. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je sama odločila drugače kot prvostopni organ, vendar pa to ni razvidno iz izreka odločbe. Vztraja pri svoji trditvi, da je govor, ki se posreduje preko VoIP protokola, javna telekomunikacijska storitev, za katero je po ZTel potrebno pridobiti koncesijo. Podatkovne telekomunikacijske zveze namreč niso namenjene prenosu govora, ampak prenosu podatkov, kar VoIP ni. Pri VoIP gre izključno za prenos govora in ne za kakršnokoli multimedijsko storitev (kombinacijo), kot to opredeljuje 2. člen Pravilnika. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se 2. točka izreka glasi: "Pritožbi tožeče stranke zoper prvostopni dopis z dne 22. 2. 2001 se ugodi.", in ta točka postane 1. točka izreka, 1. točka izreka pa postane 2. točka izreka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v bistvu ponavlja razloge izpodbijane odločbe in prereka tožbene ugovore. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku prijavilo z vlogo z dne 17. 10. 2001. Tožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 15. člena ZTel se tržne telekomunikacijske storitve lahko opravljajo na podlagi predhodne priglasitve, na podlagi dovoljenja ali na podlagi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra. Če ni z določbami tega zakona drugače določeno, se telekomunikacijske storitve lahko opravljajo na podlagi priglasitve na Upravo RS za telekomunikacije, ki lahko v 15 dneh po prejemu z odločbo zavrne priglasitev z ugotovitvijo, da take telekomunikacijske storitve ni mogoče opravljati na podlagi priglasitve (drugi odstavek 15. člena ZTel). Glede na prvi odstavek 16. člena ZTel se na podlagi dovoljenj lahko opravljajo telekomunikacijske storitve podatkovnih telekomunikacij, dajanja telekomunikacijskih vodov v zakup, kabelskih komunikacijskih oziroma distribucijskih sistemov, javnih telefonskih govorilnic, satelitskih zvez VSAT ter globalnih širokopasovnih in multimedijskih telekomunikacijskih zvez. Javne telekomunikacijske storitve pa so po določbi prvega odstavka 4. člena ZTel storitve govorne telefonije in teleksa ter prenosa in oddajanja programov Radiotelevizije Slovenija po prizemeljskih omrežjih in prek satelitov, ki so dostopne vsaki fizični ali pravni osebi na celotnem ozemlju države pod enakimi pogoji.

V zadevi je spor o tem, ali je VoIP storitve, za opravljanje katerih je družba AAA d.o.o., A na prvostopni organ vložila vlogo za priglasitev po določbi drugega odstavka 15. člena ZTel, šteti med tržne telekomunikacijske storitve, za opravljanje katerih je treba pridobiti dovoljenje (stališče tožene stranke), ali gre za javno telekomunikacijsko storitev govorne telefonije, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in za katero je treba pridobiti koncesijo (stališče tožeče stranke).

Glede na naravo in namen javnih telekomunikacijskih storitev (ki je v tem, da so pod enakimi pogoji dostopne vsakomur), ob upoštevanju narave predmetnih VoIP storitev (prenos glasu preko internetnega protokola) ter glede na citirane določbe ZTel, se sodišče pridružuje mnenju tožene stranke, da VoIP storitve niso javne telekomunikacijske storitve, pač pa tržne storitve, za opravljanje katerih je potrebno pridobiti dovoljenje. Pri tem sledi razlogom, ki jih je za takšno odločitev navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) in jih na tem mestu ne ponavlja.

Neutemeljeni pa so tudi tožbeni ugovori kršitve pravil postopka. Izrek izpodbijane odločbe ni sam s sabo v nasprotju, niti ni v nasprotju z obrazložitvijo. Tožena stranka je namreč pritožbo sedanje tožeče stranke po vsebini zavrnila, ker pa je ob tem ugotovila, da je prvostopni organ materialno pravo napačno uporabil, je prvostopni akt odpravila in sama rešila stvar, za kar ima podlago v določbah drugega odstavka 247. in prvega odstavka 252. člena ZUP, na katere se v izpodbijani odločbi tudi pravilno sklicuje.

Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS.