Jedro

Revizijska vprašanja revidenta gradita na procesnem dejanskem stanju, ki ni del izpodbijane sodbe, zato ta vprašanja za dovoljenost revizije ne zadoščajo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Puj, št. 352-100/2014-21-(04058) z dne 15. 9. 2015, s katero je bilo med drugim odločeno, da se v korist Republike Slovenija razlastijo tam navedena zemljišča v solasti tožnikov in da se bo odškodnina za razlaščena zemljišča določila pred sodiščem v nepravdnem postopku. Razlastitev je bila izvedena za potrebe spremljajoče ureditve po Uredbi o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci-Mejni prehod Gruškovje (v nadaljevanju Uredba), in sicer za ureditev vzporedne ceste, ki nadomešča obstoječo cesto G1-9 Hajdina-Ptuj-Gruškovje, ker je po trasi le-te načrtovana avtocesta. Pritožbo tožnikov zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 35020-52/2015-6 z dne 31. 3. 2016. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljata oba revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, ugotovi poseg v njune človekove pravice in temeljne svoboščine ter toženi stranki prepove nadaljevanje postopkov v zvezi z razlastitvijo in odpravo nastalih posledic, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevata plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.2 Revidenta teh zahtev nista izpolnila.

6. V reviziji navajata tri vprašanja, vendar vsa tri gradita na procesnem dejanskem stanju, ki ni del izpodbijane sodbe.

7. Iz izpodbijane sodbe, ki povzema obrazložitev obeh aktov, izhaja, da je drugostopenjski upravni organ dopolnil ugotovitveni postopek in se opredelil do tožbenih navedb in ugovorov, tudi tistih, ki se nanašajo na presojo sorazmernosti posega v zasebno lastnino, ki ni bila presojena zgolj s sklicevanjem na Uredbo, ampak tudi z upoštevanjem vseh okoliščin konkretnega primera. Zato revidentovi vprašanji uporabe drugega odstavka 71. člena ZUS-1 v primeru, ko akt ne vsebuje presoje za odločitev relevantnih pritožbenih ugovorov in dopustnosti presoje sorazmernosti posega v lastninsko pravico le s sklicevanjem na Uredbo, nimata podlage v izpodbijani sodbi.

8. Enako velja tudi za vprašanje, "ali sme sodišče zgolj upoštevaje lastno, z ničemer utemeljeno domnevanje o uspešnosti dokaznega predloga, zavrniti posamezni dokazni predlog, brez podlage v spisovnih podatkih", ki se nanaša na izvedbo dokaza z zaslišanjem projektanta. Izpodbijana sodba namreč ne temelji na dokazni oceni sodišča prve stopnje o potrebi po izvedbi tega dokaza. V tem delu obrazložitve je sodišče prve stopnje le opravilo presojo upravnega postopka. Za drugačno presojo tudi ni imelo podlage, saj revidenta tega dokaznega predloga (zaslišanje projektanta) in s tem odprave zatrjevane pomanjkljivosti, v tožbi nista zahtevala oziroma predlagala. Sodišče prve stopnje se tako sploh ni opredelilo do njunega dokaznega predloga (ker ta ni bil podan) in torej očitno tudi ni kršilo njune pravice iz 23. člena Ustave RS, zato to revizijsko vprašanje za odločitev ni bistveno, saj ni del procesnega dejanskega stanja te zadeve.

9. Revidenta tudi nista izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) bi morala revidenta obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanju zelo hude, in to tudi izkazati.

11. Opisanega trditvenega in dokaznega bremena revidenta nista izpolnila. Navedla sta le, da gre za poseg v zasebno lastnino, razvrednotenje njune lastninske pravice in da bo ogroženo njuno bivanje in opravljanje dejavnosti. Ta navedba, ki ni konkretizirana in izkazana, za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta ne zadošča. 12. Glede na obrazloženo uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije nista izkazana, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E), to so določbe ZUS-1, ki so v upravnem sporu urejale pogoje za vložitev in dovoljenosti revizije ter revizijski postopek pred Vrhovnim sodiščem. Ker pa je v tem upravnem sporu izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe novele ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se glede na tretji odstavek 125. člena ZPP-E ta revizijski postopek konča po pred uveljavitvijo ZPP-E veljavnima ZUS-1 in ZPP. 2 Glej sklepe Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015 , X Ips 316/2015, X Ips 281/2016 in drugi.