Jedro

Razlastitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego le-te nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. V obravnavani zadevi je ta javna korist izkazana, saj je gradnja avtoceste s pripadajočimi objekti predvidena v načrtu, to je uredbi o državnem prostorskem načrtu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopno odločbo je Upravna enota Maribor odločila, da se tožnika – razlastitvena zavezanca v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije razlastita nepremičnin: parc. št. 587/14 v izmeri 31 m2 in 170 m2, parc. št. 587/11 v izmeri 1 m2, parc. št. 596/10 v izmeri 3 m2 in parc. št. 597/10 v izmeri 59 m2, vse k.o. …, pri katerih je vknjižena lastninska pravica na razlastitvena zavezanca za vsakega do polovice idealnega deleža (1. točka izreka). Razlastitvena upravičenka pridobi lastninsko pravico na navedenih nepremičninah z izvršljivostjo odločbe o razlastitvi in lahko z izvršljivostjo tudi prevzame nepremičnine v posest, če jih še nima v posesti (2. točka izreka). Na teh nepremičninah se po uradni dolžnosti opravi izbris vknjižbe lastninske pravice za razlastitvena zavezanca ter vknjiži lastninska pravica na razlastitveno upravičenko (3. točka izreka). Na razlaščeni nepremičnini s parc. št. 597/10 k.o. … ugasnejo stvarne pravice, navedene v 4. točki izreka tega sklepa in se izbrišejo iz zemljiške knjige. V zemljiški knjigi se pri navedenih nepremičninah opravi izbris zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka (5. točka izreka). Razlastitvena upravičenka je dolžna začeti z gradbenimi deli, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, v roku dveh let od izvršljivosti te odločbe (6. točka izreka). Za odmero odškodnine se stranki napotita na sodišče, ki bo o tem odločilo v nepravdnem postopku (7. točka izreka). Pritožba zoper to odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti na navedenih nepremičninah (8. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je Republika Slovenija dne 21. 5. 2014 vložila zahtevi za uvedbo postopka razlastitve zgoraj navedenih nepremičnin za vsakega idealnega solastnika, dne 22. 10. 2014 pa je prvostopni organ oba postopka združil. Opravljeni sta bili dve ustni obravnavi z ogledom na kraju samem. Upravni organ ugotavlja, da je glede na ugotovljeno dejansko in pravno stanje predlagana razlastitev v javno korist in je za dosego te javne koristi tudi nujno potrebna, javna korist razlastitvenega namena pa je v sorazmerju s posegom z zasebno lastnino, kot to zahteva določilo drugega odstavka 92. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Lokacija predmetne nepremičnine je določena v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci-Mejni prehod Gruškovje (Uredba) in druge ustrezne nepremičnine za dosego istega namena ni na razpolago. Ta Uredba predstavlja pravno podlago predlagane razlastitve, iz zadeve pa izhaja, da načrtovani odsek avtoceste predstavlja zadnji del avtoceste A4 Slivnica - Hajdina (Draženci) - Gruškovje (hrvaška meja). Kot izhaja iz Uredbe, pa je poleg glavne ceste - avtoceste potrebno urediti in izboljšati tudi spremljajoče ureditve, med drugim lokalne ceste, v tem primeru vzporedno cesto, ki povezuje tamkajšnje kraje. Vzporedna cesta predstavlja poseg, ki ga predvideva državni lokacijski načrt, z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njeno nemoteno funkcioniranje, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora. V skladu z 48. členom Uredbe pa je med drugimi obveznostmi investitorja tudi obveznost zagotoviti in nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč.

3. Razlastitvena upravičenka je predlagala nujni postopek v skladu s 104. členom ZUreP-1. V tem primeru odloča upravni organ o zadevi prednostno, pritožba zoper odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti. Razlastitvena upravičenka je v zahtevi navedla, da gre za zadnji odsek avtocestnega omrežja med mednarodnim mejnim prehodom Šentilj in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje, dograditev tega avtocestnega odseka pa bo izboljšala prometne povezave na območju severovzhodne Slovenije, s tem se bodo izboljšale tudi povezave s sosednjimi državami, ki so del vseevropskega prometnega TEN-T omrežja. V primeru zamude pri izvedbi teh del bi nastala velika gospodarska škoda. Da bi se zagotovila pravočasna pridobitev gradbenega dovoljenja in pravočasen začetek izgradnje in s tem poraba za gradnjo avtoceste v letu 2013 načrtovanih finančnih sredstev, je predlagana uvedba nujnega postopka. Glede na obrazloženo upravni organ ocenjuje, da je razlastitvena upravičenka ustrezno utemeljila razloge za vodenje nujnega postopka.

4. Tožnika sta se zoper to odločbo pritožila Ministrstvo za okolje in prostor pa je z uvodu navedeno odločbo njuno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ je še dopolnil ugotovitveni postopek in prav tako ugotovil, da se predmetna zemljišča razlaščajo za izvedbo projekta izgradnje avtocestnega odseka Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje avtoceste, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora ter za ureditev vzporedne ceste, ki nadomešča obstoječo cesto G1-9 Hajdina-Ptuj- Gruškovje, ker je po trasi le-te načrtovana avtocesta. Zemljišča par. št. 597/10, 596/10 in 587/11, so potrebna za širitev ceste, zemljišče parc. št. 587/14 pa za izgradnjo in postavitev vkopne brežine. Iz spisov je razvidno tudi, da gre za zemljišča, ki so predvidena v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje, kar je razvidno iz 4. člena Uredbe, kjer je opredeljen obseg območja sprejetega državnega prostorskega načrta. Med parcelami naštetimi v k.o. Stanošina so tudi parcele, iz katerih so s parcelacijo nastale parcele, ki so predmet razlastitve.

5. Glede pritožbenih navedb pa drugostopni organ še dodaja, da iz besedila Uredbe, ki predstavlja pravno podlago predlagane razlastitve izhaja, da je načrtovani odsek avtoceste potrebno obravnavati kompleksno, kar pomeni, da je poleg glavne ceste- avtoceste, potrebno urediti in izboljšati tudi spremljajoče ureditve – ceste, ki se priključujejo na avtocesto (dovozi) in lokalno vzporedno cesto Hajdina (Ptuj) - Gruškovje. Gre za posege, ki niso nastali brez potrebe in strokovnih analiz, ampak za posege, ki jih predvideva državni lokacijski načrt in ki na zemljiščih tožnikov (kot izhaja iz predloženih grafičnih prikazov – legend, katastrskih grafičnih prikazov in izseka iz gradbene situacije za deviacijo 0094-1) parc. št. 597/10, 596/10 in 587/11 predvideva ureditev vzporedne ceste med križiščema K15 in K16 oziroma ureditev cestišča vzporedne ceste z normalnim tehničnim profilom ceste zunaj naselja, ki ga sestavljata vozna pasova, robna pasova in bankine. Na zemljišču s parc. št. 587/14 pa je predvidena izgradnja vkopne brežine. Gre za posege, ki so izkazano prav tako del sprejetega državnega prostorskega načrta in ki poleg izgradnje in ureditve avtocestnega odseka predstavljajo oziroma so del izgradnje vzporedne ceste, z vsemi objekti in ureditvami, ki so potrebne za nemoteno funkcioniranje avtoceste, kot tudi vzporedne in ostalih cest ter oblikovanje in prilagoditev obcestnega prostora nastalim spremembam. Glede na to je po presoji pritožbenega organa ugovor tožnikov o nepotrebnosti in neutemeljenosti predlagane razlastitve (v smislu neizkazane javne koristi) neutemeljen.

6. Pritožnika sta v upravnem postopku uspela z zahtevo po prestavitvi lokacije avtobusnega postajališča z njunih nepremičnin, dosegla pa sta tudi ukinitev hodnika za pešce, ki je bil predviden na njunih zemljiščih, in tudi popravo ter prilagoditev uvoza na njuno dvorišče, tako da je poseg v njuna zemljišča za potrebe vozišča minimalen.

7. Glede predloga tožnikov o premaknitvi celotnega krožišča in s tem tudi dela pločnika v smeri proti Gruškovju, o čemer bi moral stališče podati projektant, ki pa tega ni storil, niti ga k temu ni pozvala razlastitvena upravičenka, čeprav se je k temu zavezala, pa pritožbeni organ odgovarja, da njun predlog razume in obravnava kot predlog za spremembo trase v delu, za katerega menita, da je zanju neugoden. V zvezi s tem drugostopni organ pojasnjuje, da je potrebno traso načrtovanega avtocestnega odseka vključno z ureditvijo vzporedne ceste, za potrebe katere je potreben tudi poseg na zemljiščih tožnikov, obravnavati kot celoto in je iz tega razloga treba odstopanje, kot ga predlagajo tožniki, obravnavati z zadržkom. Vsaka sprememba ali odstopanje od že sprejetih rešitev, je težko ali pa sploh neizvedljiva in pomeni dodatne težave pri izvedbi projekta v celoti. Z Uredbo je določen obseg in potek izgradnje načrtovanega avtocestnega odseka Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje in vzporedne ceste s spremljajočimi objekti. Na podlagi 51. člena Uredbe so odstopanja od načrtovanih rešitev dopustna le, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. Glede na vsebino te določbe Uredbe predlogu tožnikov, naj se trasa v delu, ki se nanaša na krožišče in pločnik premakne zato, da poseg v njune nepremičnine ne bi bil potreben, ni mogoče slediti.

8. Glede pritožbenega ugovora, da se bo z razlastitvijo posegalo neposredno v njuno dvorišče in da zaradi tega pred objektom ne bosta imela več nobenega funkcionalnega zemljišča, zmanjšala pa se bo tudi varnost stanovalcev, ki imajo vhod v hišo ravno ob območju največjega posega, pa drugostopni organ meni, da se ta pripomba nanaša na parc. št. 597/10 in 596/10 v skupni površini 62 m2, ki bosta razlaščeni za potrebe ureditve vozišča. Glede tega pa pritožbeni organ ob vpogledu v spletni portal atlas okolja, predloženo odločbo o parcelaciji z grafičnim prikazom in predloženo gradbeno situacijo ugotavlja, da objekti tožnikov že sedaj ležijo ob asfaltirani magistralni cesti, s katero je povezano tudi dvorišče – funkcionalno zemljišče objekta. Glede na to in glede na dejstvo, da bo od prvotne površine dvorišča za potrebe ureditve vozišča odvzeta približna 1/3 njegove površine z vzdolžnega pasu ob celotnem že obstoječem cestišču in da je bil na željo tožnikov s strani razlastitvene upravičenke zato tudi urejen in razširjen dovoz s parc. št. 587/15, 587/6 in 596/6 do objekta, pritožbeni organ meni, da je ugovor, da pred objektom ne bo nobenega funkcionalnega zemljišča več in da se bo varnost prebivalcev zaradi prevelika obsega zmanjšala, neutemeljen.

9. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Vztraja pri svoji v postopku podani trditvi, da je poseg v nepremičnine v lasti tožnikov nepotreben in bi bilo mogoče cesto in pripadajoče objekte speljati in izvesti brez posega v nepremičnine v solasti tožnikov. Prav tako ni bilo pridobljeno stališče projektanta glede predloga tožnikov, da se celotno krožišče in s tem del pločnika za krožišče premakne višje v smeri Gruškovja, kar se je razlastitvena upravičenka zavezala na naroku dne 7. 5. 2015. Tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijana odločba ni odgovorila na navedbe tožnikov, da jim bo zaradi posega nastala nesorazmerna škoda, ker nepremičnine na bo več mogoče uporabljati na način, kot se je sedaj, glede na to, da je na nepremičnini poslovni prostor, ki predstavlja vir dohodka tožnikoma. Posledično bo onemogočeno njihovo življenje. Zaradi odvzema dela dvorišča, ki je pred hišo tožnikov bo ogrožena tudi njihova varnost. Navedba tožene stranke, da gre za odvzem 1/3 tega dvorišča pa nastanka nesorazmerne škode ter nesorazmernega posega v pravico tožnikov ne opravičuje. Mimo stanovanjske hiše tožnikov tri metre od vhoda v njihovo hišo se bo vzpostavil promet z osebnimi vozili in tovornjaki, ki bodo nedvomno vozili z veliko hitrostjo, kar jasno predstavlja nesorazmeren poseg v pravico tožnikov, upoštevajoč dejstvo, da na nasprotni strani cestišča ni ne objektov ne dvorišča in drugih okoliščin. Glede na to prvostopna odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ker teh razlogov nima, je odločitev arbitrarna, s tem pa je storjeno absolutna bistvena kršitev pravil postopka ter kršena pravica iz 22. člena Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja pravico do enakega sodnega varstva, kakor tudi pravico do enakega varstva v postopkih, ki se vodijo pred upravnimi organi in organi lokalnih skupnosti. S tem pa je kršen tudi 25., 14., 15. in 33. člen Ustave RS. Predlaga, da sodišče prvostopno in drugostopno odločbo odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

10. Tožba je bila vročena v odgovor tudi razlastitveni upravičenki Republiki Sloveniji, ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki pa na tožbo ni odgovorila.

11. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

12. Tožba ni utemeljena.

13. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ v svoji odločbi obširno odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

14. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP) v prvem odstavku 2. člena določa, da so prostorske ureditve državnega pomena prostorske ureditve, ki so zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti ob upoštevanju ciljev prostorskega načrtovanja pomembne za prostorski razvoj Republike Slovenije in jih načrtuje država. V drugem odstavku 2. člena ZUPUDPP pa je določeno, da se prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka med drugim tudi prostorske ureditve s področja mejnih prehodov in cestne infrastrukture. V obravnavani zadevi gre torej za razlastitev zemljišč zaradi realizacije sprejete prostorske ureditve državnega pomena.

15. V 52. členu ZUPUDPP so predvidene tudi posebne določbe glede razlastitev in omejitev lastninske pravice in drugi odstavek tega člena določa, da šteje, da je javna korist za nepremičnino, za katero je skladno s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1 določen razlastitveni namen, izkazana, če je predvidena v načrtu, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena (prvi odstavek 3. člena ZUPUDPP). Razlastitev lastninske pravice je dopustna namreč le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego le-te nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 93. člena ZUreP-1). V obravnavani zadevi je ta javna korist izkazana, saj je gradnja avtoceste s pripadajočimi objekti predvidena v načrtu, to je Uredbi o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci-Mejni prehod Gruškovje.

16. Tožeča stranka meni, da bi bil z ustrezno spremembo načrta, predvsem s premikom krožišča, poseg v njeno nepremičnino, in s tem razlastitev, nepotreben. Na tovrstne ugovore je odgovoril že drugostopni organ. Kot izhaja iz predloženega spisa, so bili v korektno vodenem postopku predlogi tožeče stranke glede sprememb prvotnih načrtov ustrezno obravnavani in tožeča stranka je bila z njimi delno tudi uspešna (prestavitev avtobusne postaje in ukinitev hodnika za pešce), kot je zgoraj podrobneje obrazloženo. Drugostopni organ pa je tožeči stranki tudi pravilno pojasnil, da pogoji, da se poseg v njeno nepremičnino v celoti opusti, niso izpolnjeni, saj okoliščine, ki bi omogočale nadaljnja odstopanja v skladu z 51. členom Uredbe, niso podane.

17. Po obrazloženem tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Glede na zgoraj navedene dejanske ugotovitve in materialnopravno podlago, tožeča stranka z zahtevo po pridobitvi projektantove izjave ne more biti uspešna, enako pa velja tudi za njene navedbe glede odvzema dela dvorišča. Kot je pojasnil že drugostopni organ, je nepremičnina tožeče stranke ležala neposredno ob cesti že prej, iz varnostnih razlogov pa je bil popravljen tudi uvoz.

18. Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, zato sodišče tudi tožbenim navedbam o kršitvah ustavnih pravic tožeče stranke ne pritrjuje.

19. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.