Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov, s katerim sta od toženca zahtevala povračilo stroškov, ki sta jih imela s preživljanjem njegove pokojne matere. Ocenilo je, da gre za terjatev iz 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki ni zastarala, saj sta vložila tožbo v petih letih od smrti preživljanke, ko je postala znana višina terjatve in sta pridobila pravico terjati njeno izpolnitev. Ker je dolžnost preživljanja zavezovala vseh 8 otrok preživljanke, je zaključilo, da mora toženec tožnikoma plačati 1/8 ugotovljenih stroškov preživljanja. Pojasnilo je še, da uveljavljani pogrebni stroški bremenijo zapuščino, a jih tožnika nista dokazala.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še za nadaljnjih 506,85 EUR. Preostali del toženčeve pritožbe in pritožbo tožnikov je zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je oceni prvostopenjskega sodišča, da terjatev iz naslova stroškov preživljanja ne bremeni preživljanke (oziroma njenih dedičev), temveč njene otroke (124. člen ZZZDR), drugače pa je presodilo toženčev ugovor zastaranja. Menilo je, da tožnika sporne terjatve nista pridobila šele s smrtjo preživljanke, temveč z vsakokratnim prispevkom za njeno preživljanje. Ker je od zadnjega takšnega prispevka do vložitve tožbe preteklo več kot pet let, je zahtevek iz tega naslova zastaran. Pritožbeno sodišče se je nadalje ukvarjalo še z delom zahtevka iz naslova pogrebnih stroškov, pri čemer ni sprejelo ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bil pogreb plačan iz naslova zdravstvenega zavarovanja pokojne. Ker pogrebni stroški bremenijo zapuščino, tožnika pa sta dokazala, da sta iz tega naslova upravičeno plačala 504,88 EUR, jima je toženec dolžan plačati nanj odpadli del teh stroškov (ki glede na njegov dedni delež 5/8 znaša 315,55 EUR).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča (očitno le v zanju neugodnem delu) tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije. Vztrajata, da bi morali sodišči nižjih stopenj tožbeni zahtevek presojati na obogatitveni podlagi (210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma 190. člen Obligacijskega zakonika in 142. člen Zakona o dedovanju), saj sta v tej smeri ponudila zadostno trditveno podlago. Navedeno vpliva na zastaranje tožbenega zahtevka, ki je začelo teči šele z izjalovitvijo namena nudenja pomoči pokojni materi oziroma tašči tožnikov. Tožnika sta jo preživljala v pričakovanju oporočnega dedovanja njenega posestva, ta namen pa se je po smrti zapustnice izjalovil, ko je bila med zapuščinskim postopkom ugotovljena neveljavnost oporoke in je prišlo do zakonitega dedovanja. Ker sodišči nižjih stopenj nista sledili navedeni pravni podlagi in v zvezi s tem nista navedli razlogov, sta zmotno uporabili materialno pravo in zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP – ter 8. in 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Dopustitev revizije predlagata glede vprašanj, ki smiselno izražajo zatrjevane napake.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).