Jedro

S poravnavo sta pravdni stranki odpoved najemne pogodbe in toženčevo izselitev iz stanovanja vezali na pogoj neplačila že zapadlih zneskov najemnine ter neplačila tekočih stroškov najemnine in obratovalnih stroškov. Predmet razpravljanja v tem postopku je bilo zato zgolj vprašanje, ali je toženec izpolnil s poravnavo prevzete obveznosti, ne pa tudi obstoj razlogov za odpoved najemne pogodbe oziroma ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih najemniku stanovanja ni mogoče odpovedati (103. in 104. člen SZ-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta v pravdni zadevi II P 292/2011, ki je tekla po tožbi zaradi odpovedi najemne pogodbe ter izpraznitve in izročitve stanovanja, sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženec zavezal tožeči stranki plačati najemnino, ki je zapadla v obdobju od junija 2009 do marca 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški, vse v skupni višini 4.939,23 EUR, in sicer v 36 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer je prvi obrok v višini 137,23 EUR zapadel v plačilo 15. 5. 2011, vsi nadaljnji obroki v enaki višini pa vsakega 15. dne v mesecu. V sodni poravnavi je bilo še določeno, da mora toženec plačevati tudi redno oz. tekočo najemnino in tekoče stanovanjske stroške, pri tem pa se s prejetim zneskom najprej pokrivajo zapadli zneski tekoče najemnine in obratovalni stroški. S sodno poravnavo je bilo še določeno, da se šteje v primeru, če toženec zamudi s plačilom dveh zaporednih obrokov najemnine iz obdobja od junija 2009 do marca 2011, najemna pogodba za odpovedano z dnem zamude s plačilom drugega od zapadlih obrokov, toženec pa se je v tem primeru dolžan izseliti iz stanovanja v roku 60 dni od dne odpovedi. Tožeča stranka v tej pravdi zahteva ugotovitev odpovedi najemne pogodbe in obveznosti izselitve in izpraznitve stanovanja zaradi realizacije omenjene sodne poravnave (tretji odstavek 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je najemna pogodba št. 2124 z dne 16. 4. 1999, sklenjena med tožečo stranko in tožencem za dvosobno stanovanje št. 33 v 1. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu Ljubljana, odpovedana 16. 6. 2011 in da se je bil dolžan toženec izseliti iz navedenega stanovanja do 15. 8. 2011 ter ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati njene pravdne stroške v znesku 594,75 EUR.

2. Toženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni uspel dokazati, da je plačal prvi obrok po sklenjeni poravnavi v znesku 137,23 EUR, ki je zapadel v plačilo 15. 5. 2011, prav tako tudi ne, da ni plačal drugega obroka, ki je zapadel 15. 6. 2011. Zaključek sodišča je protispisen in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Enako kršitev je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi zato, ker ni upoštevalo okoliščin socialne narave, zaradi katerih ne more plačevati najemnine in zaradi katerih v skladu s 104. členom Stanovanjskega zakona najemniku ni mogoče odpovedati najemne pogodbe.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je bilo navedeno, je predmet tožbe ugotavljanje pogojev za realizacijo sodne poravnave, ki je bila sklenjena v pravdi zaradi odpovedi pogodbe, izpraznitve in izročitve stanovanja II P 292/2011. S poravnavo sta pravdni stranki odpoved najemne pogodbe in toženčevo izselitev iz stanovanja vezali na pogoj neplačila že zapadlih zneskov najemnine ter neplačila tekočih stroškov najemnine in obratovalnih stroškov. Predmet razpravljanja v tem postopku je bilo zato zgolj vprašanje, ali je toženec s poravnavo prevzete obveznosti izpolnil ali ne, ne pa tudi obstoj razlogov za odpoved najemne pogodbe oz. ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih najemniku stanovanja ni mogoče odpovedati (103. in 104. člen Stanovanjskega zakona, SZ-1).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni plačal prvega obroka po navedeni sodni poravnavi, ki je zapadel v plačilo 15. 5. 2011, niti drugega, ki je zapadel v plačilo 15. 6. 2011. V tem obdobju je plačal zgolj znesek 137,23 EUR, s katerim pa je bil delno poravnan znesek tekoče najemnine za mesec april 2011. Tudi s časovno prvim naslednjim plačilom (20. 6. 2011) v višini 153,00 EUR je bil poravnan zgolj znesek tekoče najemnine. Ker toženec ni plačal ne prvega ne drugega obroka po sodni poravnavi, so v skladu z njo vsi neplačani obroki v plačilo zapadli takoj, najemna pogodba pa se je štela za odpovedano z dnem zamude drugega od zamujenih obrokov, torej s 15. 6. 2011. V skladu s sodno poravnavo bi se zato moral toženec v roku 60 dni od omenjenega dne izseliti iz stanovanja.

7. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ugotavlja prav to. Toženčeva pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 154. in prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbe. Enako pa velja tudi za strošek tožeče stranke za odgovor na pritožbo, ki po mnenju pritožbenega sodišča ni bil potreben pravdni strošek.