Jedro

Ker je revident kršil jasna navodila imenovane zdravnice in sta tako imenovana zdravnica kot osebna zdravnica enotno ocenili njegove odhode iz kraja bivanja v nasprotju z danim navodilom, je bil odpovedni razlog tožene stranke v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 9. 2012. Posledično je zavrnilo reintegracijski in reparacijski zahtevek. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Tožnik v času bolniškega staleža ni spoštoval zdravniških navodil in je brez odobritve zdravnika odpotoval iz kraja bivanja. Nadzor izvajanja bolniškega staleža s pomočjo detektiva ni bil protipraven. Delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR), saj tožnik ob neustrezni komunikaciji ni imel korektnega odnosa do tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in je le povzemalo ugotovitve prvostopenjske sodbe. Subjektivnega odpovednega roka ni mogoče podaljševati pri dalj časa trajajočih kršitvah. Kršitve so trajale do 1. 8. 2012, zato je bila odpoved z dne 4. 9. 2012 prepozna. Tožena stranka ni bila seznanjena z odpovednim razlogom šele, ko ji je detektiv poročal o tožnikovi dejavnosti, temveč zaradi zastopniškega razmerja že s samimi seznanitvami detektiva, ki je neposredno zastopal toženo stranko. Njegovo bivanje v drugih krajih je predstavljalo reševanje stanovanjske stiske, sodišče pa ni upoštevalo za to predloženih dokazov. Detektivov nadzor izvajanja bolniškega staleža bi bil lahko zakonit le prvih 30 dni odsotnosti, ko bolniško nadomestilo plačuje delodajalec. Upoštevati bi se tudi moralo, ali je njegovo ravnanje sploh lahko imelo vpliv na poslabšanje zdravstvenega stanja in podaljšanje bolniškega staleža. Zaslišani imenovani in osebni zdravnik nimata znanja, da bi to ugotavljala, zato bi moralo sodišče postaviti izvedenca nevrološke ali psihiatrične stroke.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revidentu ni bila kršena pravica do izjavljanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), izpodbijana sodba pa ima razloge o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je njegove pritožbene navedbe obravnavalo, pri tem pa se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi zaključki prvostopenjskega sodišča. Zato za revidenta sicer neugodna dejstva in stališča sodišč še ne morejo pomeniti nepoštenega sojenja. Nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. V skladu z drugim odstavkom 110. člena mora izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

9. Tožena stranka je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 4. 9. 2012, ki jo je utemeljevala z 8. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je revidentu očitala, da je kršil zdravniška navodila, ko je odpotoval iz kraja bivanja brez odobritve. Detektiv je toženi stranki 8. 8. 2012 poslal poročilo o svojih poizvedbah. Revident se zagovorov 28. 8. 2012 in 31. 8. 2012 ni udeležil, niti ni podal pisnega zagovora. Revident je bil v času bolniškega staleža, odobrenega z odločbo imenovane zdravnice z dne 13. 7. 2012, odsoten s kraja bivanja, čeprav za to ni imel odobritve zdravnika. V odločbi je bilo napisano, da mora biti doma in mirovati, odsotnost z doma pa je dovoljena ob odhodu na zdravniški pregled ali predpisano terapijo. Revident je imel prijavljen začasni naslov A. Tožena stranka pa je preko najetega detektiva izvedela, da je bil revident med 20. 7. in 30. 7. 2012 na vikendu na naslovu B., kjer je med drugim opravljal obnovitvena dela. Dne 14. 7. 2012, 31. 7. 2012 in 1. 8. 2012 je bil v C., kjer se je kopal in veslal gumijasti čoln. Ugotovljeno je bilo, da revidentove selitve z naslova začasnega (oziroma stalnega bivališča) niso bile posledica morebitnega reševanja stanovanjske problematike.

10. Odpoved z dne 4. 9. 2012 je bila podana pravočasno v okviru 30-dnevnega subjektivnega roka, saj se je tožena stranka z odpovednim razlogom seznanila s prejemom detektivovega poročila 8. 8. 2012. Detektiv ni imel posebnega pisnega pooblastila za zastopanje tožene stranke v vlogi delodajalca (prvi odstavek 18. člena ZDR), zato se ugotovitev vednosti o obstoju odpovednega razloga veže na vednost njegovega zakonitega zastopnika. Zakonitost delovanja najetega detektiva pa ne more biti odvisna od tega, kdo je plačnik bolniškega nadomestila v času odsotnosti z dela zaradi bolezni.

11. Ker je revident kršil jasna navodila imenovane zdravnice in sta tako imenovana zdravnica kot osebna zdravnica enotno ocenili njegove odhode iz kraja bivanja v nasprotju z danim navodilom, je bil odpovedni razlog tožene stranke v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Revident za opravljene poti ni imel odobritve, poti pa niso bile v nikakršni povezavi z zdravljenjem ali pa morda vsaj v okviru razumno pričakovanih vsakodnevnih življenjskih obveznosti. Ugotavljanje vpliva na poslabšanja revidentovega zdravja s postavitvijo izvedenca nevrologa pa je glede na razlog izredne odpovedi in odločbo imenovane zdravnice pravno nepomembno.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Ker gre v zvezi z zahtevkom, o katerem je bilo odločeno, za spor po 41. členu ZDSS-1, je revizijsko sodišče v skladu z določbo petega odstavka tega člena odločilo, da tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.