Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident, ki zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kot pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, navesti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Piran z dne 7. 6. 2010. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v obnovljenem postopku odločil, da ostane v veljavi investitorju izdano gradbeno dovoljenje z dne 18. 6. 2004 za gradnjo štirih stanovanjskih objektov na tam navedenem zemljišču. Tožena stranka je z odločbo z dne 18. 10. 2010 zavrnila pritožbo revidentov.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 90/2009, X Ips 513/2009, X Ips 14/2010, X Ips 231/2010, X Ips 496/2010, X Ips 405/2011, X Ips 410/2011, X Ips 469/2011) že zavzelo stališče, da mora revident, če zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
7. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta standarda konkretnosti in natančnosti opredelitve pravnega vprašanja in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kot je opisan v 6. točki te obrazložitve, nista izpolnila.
8. Dovoljenost revizije sta utemeljila z navedbo: „da gre pri vprašanju absolutno bistvenih kršitev postopka, ki so v skladu s tretjim odstavkom 73. člena ZUS-1 vselej podane, če gre za kršitev iz 14. točke drugega dostavka 339. člena ZPP, za izjemno pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na osnovno zakonitost sodb in posledično za pravno varnost strank“ in „da je treba odločiti tudi o tem, ali je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da sta upravna organa pravilno uporabila določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot Strunjan, Fiesa Pacug, Piran, Razgled-Moštra-Piranska vrata, Portorož, Lucija, Seča, Sečoveljske soline, Dragonja, MST/1 in MSE/2 (v nadaljevanju Odlok), in sicer določbe drugega odstavka 9. člena, druge alineje drugega odstavka 9. člena, prvega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena Odloka, ter kakšna je pravilna razlaga navedenih določb“.
9. Iz njunih navedb ne izhaja, katero pravno vprašanje izpostavljata oziroma glede katerega pravnega vprašanja, ob upoštevanju dejanskih okoliščin obravnavane zadeve, pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča. Njune navedbe oziroma vprašanja so splošna, in je na njih mogoče odgovoriti že z branjem predpisov, to se nanaša zlasti na uveljavljanje procesnih kršitev, oziroma niso opredeljena konkretno po vsebini zadeve, ni navedeno, zakaj so pomembna ter ni obrazložitve o tem, zakaj menita, da je prvostopenjsko sodišče tako vprašanje rešilo nezakonito.
10. Ker revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila, niti ni možna primerjava z odločbo Vrhovnega sodišča X Ips 111/2005, na katero se sklicujeta.
11. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega dostavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
12. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).