Jedro

Lastniku nepremičnine gredo najširša stvarnopravna upravičenja, ki jih je mogoče omejiti samo z zakonom ali s pogodbo. Če niti iz predpisov, niti iz pogodb ne izhaja, da bi moral lastnik prositi za soglasje svojega soseda - tožnika, je lastnik upravičen urediti ograjo ali pristop do prizidka po svojem zemljišču.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi bil toženec dolžan postaviti ograjo na vzhodni strani prizidka hiše v L. v stanju kot je bila, in se držati obveznosti iz dogovora z dne 23.3.1988 oziroma 1989 ter naj bi se mu prepovedal dohod in dostop po vzhodni strani tega prizidka.

Proti sodbi se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga njeno razveljavitev. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, ker tožnik tožencu nikoli ni dovolil, da postavi vhod na verando na vzhodni strani prizidka. Pojasnjuje, kako je J. M. leta 1981 zgradil prizidek ter leta 1984 postavil streho, ograjo in stopnice na zahodni strani.

Nato je 1.6.1984 prišlo do pisnega "dogovora", do darilne pogodbe in v letu 1986 še do prodaje tožencu. V kupoprodajni pogodbi z dne 2.9.1986 se je kupec obvezal spoštovati dogovor z dne 1.6.1984, vendar je vseeno prihajalo do sporov in je bil 23.3.1989 sklenjen nov dogovor. Toda 14.5.1992 je prišlo do novih težav, ko je toženec brez soglasja tožeče stranke postavil stopnice na vzhodni strani prizidka in odstranil ograjo. Pritožnik se še čudi, kako je moglo sodišče pokloniti vero tožencu, ko je vsebina dogovora jasna in v tožnikov prid. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijano sodbo v skladu z določilom 365. člena ZPP, je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno izvedlo postopek ter predvsem na podlagi listinskih dokazov dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje. V zvezi s tem je tudi pravilno uporabilo materialno pravo in sodišče druge stopnje jasne in jedrnate razloge izpodbijane sodbe v celoti sprejema.

V zvezi s pritožbenimi navedbami samo dodaja, da je toženec s kupoprodajno pogodbo dne 2.9.1986 postal lastnik sporne nepremičnine.

Zato mu gredo najširša stvarnopravna upravičenja, ki jih je mogoče omejiti samo z zakonom ali s pogodbo. Toda niti iz predpisov, niti iz priloženih dogovorov z dne 1.6.1984 in 23.3.1989 ne izhaja, da bi moral toženec prositi za soglasje pri urejanju ograje svojega soseda - tožnika. Prav tako ni nikjer prepovedana ureditev dostopa na prizidek z vzhodne strani.

Ker torej obširne pritožbene navedbe niso utemeljene, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in po določilu 368. člena Zakona o pravdnem postopku potrdilo izpodbijano sodbo. Pri svojem odločanju je uporabilo določilo Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 8/80, 20/80, 36/90 in RS 4/91) in določila Zakona o pravdnem postopku Ur. list SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92) na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I), v povezavi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur. list RS št. 33/91-I).