Jedro

Vzrok za zdrs vozila v jarek so poleg zasneženega, ozkega, gladkega in vijugastega cestišča lahko tudi voznikove psihofizične sposobnosti, saj je splošno znano, da je zanesljivost in varnost vožnje odvisna od voznikovega psihofizičnega stanja, na katerega različne koncentracije alkohola različno vplivajo. Vzročna zveza med nastankom škodnega dogodka in uživanjem alkohola zato ni izključena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 5.500,00 EUR odškodnine z obrestmi. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v višini 20,00 EUR.

2. Pritožuje se tožnik. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe ali njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da je predlagal dokaze o svoji nealkoholiziranosti in dokaze o tem, da je do nezgode prišlo izključno zaradi zunanjih vplivov. Zanika da bi bil vinjen, da bi se izmikal preiskavi alkoholiziranosti, da bi zapustil kraj nezgode. Kraj nezgode je zapustil zaradi varovanja lastnega zdravja. Do nezgode je prišlo v zimskem času, ponoči, močno je snežilo, bilo je mrzlo. Bil je premočen in premražen. Vozilo ni bilo poškodovano, Zaradi šoka in premraženosti bolečin ni čutil oz. nanje tedaj ni bil pozoren. Po tem, ko je bilo vozilo potegnjeno iz jarka, si je želel domov na toplo in varno. Razmišljanja o pogodbenih obveznostih v tistem trenutku ni bil sposoben. Izpovedal je, da policije ni klical, ker je iz izkušenj vedel, da v takšnih razmerah (prednovoletni čas, vreme) ne posreduje, saj ni bilo poškodovanih in škoda na vozlu ni nastala. Kršitve pogodbenih obveznosti se ni zavedal. Bolečin tedaj ni čutil. V takih okoliščinah se vztrajanje na mrazu zaradi zadostitve pogodbenim obveznostim ne more zahtevati. Tožniku se nalaga nesorazmerno in nemogoče dokazno breme. Splošne pogoje za kasko zavarovanje je sodišče tolmačilo pretirano strogo. Tožnik je vozil previdno. Kljub dolgoletnim vozniškim izkušnjam in pazljivi vožnji je vozilo zdrsnilo v jarek. Hitrost vožnje je prilagodil razmeram na cesti. Do zdrsa je prišlo zaradi nepričakovanega sneženja in mraza ter posledično spolzkega cestišča. Tožnik je vozil pazljivo, s prilagojeno hitrostjo. Nealkoholiziranost je dokazoval z izpovedjo priče. Naslednje jutro je poiskal zdravniško pomoč; odvzeta mu je bila kri. V krvi ni bil zaznan alkohol. S tem je ovrgel domnevo alkoholiziranosti. Vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nastankom škode ni. Škoda je posledica vremenskih razmer, na katere tožnik ni imel vpliva. Sneženja in zmrzovanja ni pričakoval; po izkušnjah bi ga bilo mogoče pričakovati v zgodnjih jutranjih urah, ne pa v času škodnega dogodka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi je zavarovalna pogodba. Med strankama je sporno, ali je tožena stranka v skladu s pogodbo - z določbami splošnih pogojev AO plus zavarovanja - dolžna tožniku (zavarovancu in oškodovancu) povrniti škodo, ki jo je utrpel zaradi telesnih poškodb. Tožena stranka povrnitev škode odreka zaradi tožnikove izgube zavarovalnih pravic. Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus) - v nadaljevanju Splošni pogoji AO-plus - se v prvem odstavku 4. člena sklicujejo na prvi odstavek 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - v nadaljevanju Splošni pogoji. Izguba zavarovalnih pravic je (med drugim) predvidena za primer, da je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi. Domneva se, da je voznik pod vplivom takih snovi, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti oz. jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi, oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče (d. točka četrtega odstavka 3. čl Splošnih pogojev).

5. V pritožbeni fazi postopka dejanske okoliščine niso sporne. Tožnik je dne 27.12.2014 okrog 23. ure z vozilom zdrsnil s ceste ter pristal v jarku ob cesti in pri tem utrpel udarec v prsni koš in glavo. Policije na kraj dogodka ni klical. Zapustil je kraj nezgode, na katerem so vladale neugodne vremenske razmere - sneženje, slaba vidljivost, mokra cesta. Iz tožnikove izpovedi sledi, da se je odpeljal z lastnim vozilom, ki so ga mimo vozeči spravili iz jarka. Avto ni bil poškodovan.

6. Pritožnik meni, da v navedenih okoliščinah ni bil dolžan klicati policije, ker je bil premražen in premočen. V pritožbi za razumno in človeško označuje svoje ravnanje: da je šel domov na toplo in varno, o pogodbenih obveznostih iz zavarovalne pogodbe pa ni razmišljal. Zaslišan kot stranka je izpovedal, da iz preteklih izkušenj ve, se da v primerih, ko ni telesnih poškodb in ne večje materialne škode, policije na kraj nesreče ne kliče. 7. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko oceno, da je tožnik s tem, da ni zavaroval dokazov o svojem psihofizičnem stanju, kršil zavarovalno pogodbo in zato izgubil zavarovalne pravice. Pravilno je prvostopenjsko stališče, da mu je z zavarovalno pogodbo naloženo táko ravnanje, da omogoči preiskavo oz. zagotovi možnost ugotavljanja alkoholiziranosti. V tej smeri tožnik ni ukrenil ničesar, čeprav bi to lahko storil. Lahko bi se npr. namesto domov napotil v zdravstveno ustanovo. Tudi če je sklepal, da policija zaradi lažjih posledic ne bo intervenirala, bi jo o škodnem dogodku lahko informiral in njej prepustil odločitev o potrebnosti intervencije na kraju dogodka. Ker v smeri zavarovanja dokazov svojega psihofizičnega stanju ni storil ničesar, je kršil zavarovalno pogodbo. Tožena stranka utemeljeno opozarja, da v takem primeru nima objektivne možnosti dokazovati alkoholiziranost. Tožnik je dolžan izpodbiti domnevo, da je vozilo upravljal pod vplivom alkohola oz. psihoaktivne snovi.

8. Z lastnim zanikanjem uživanja alkohola in izpovedjo hčerke, ki ga je po škodnem dogodku videla bledega in izčrpanega, alkoholiziranosti pa ni zaznala, tožnik pogodbeno dogovorjene domneve ni izpodbil. On ima interes za izid postopka. Hči je njegova najbližja sorodnica, zato je tudi pri ocenjevanju verodostojnosti njene izpovedi potrebna posebna skrbnost. Razen tega na osnovi videza, posebej na osnovi videza bledega in izčrpanega človeka, o alkoholizirati ni mogoče nedvoumno sklepati. Objektivnih dokazov, ki bi zanikali alkoholiziranost, kot najbolj pogosto posledico učinkovanja psihoaktivnih snovi, ni. Pritožnik se sicer sklicuje, da mu je bila v zdravstveni ustanovi, ki jo je obiskal naslednje jutro (deset ur po obravnavanem dogodku) odvzeta kri, ni pa izkazal, da bi bila le-ta pregledana z vidika vsebnosti psihoaktivnih substanc. Če bi tak pregled zahteval vsaj v času, ko se je zaradi poškodb zglasil v zdravstveni ustanovi, bi bilo njegovo stališče, da v večernih urah tega zaradi premraženosti in utrujenosti ni mogel storiti, laže sprejemljivo. Vendar tožnik niti tega ni storil. Ker je njegova naloga, da v primeru nastanka škodnega dogodka poskrbi za svoje, na zavarovalni pogodbi temelječe interese, ukrenil pa v tej smeri ni ničesar, je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. S pritožbeno trditvijo, da ni vedel, da krši pogodbene obveznosti, drugačne odločitve ne more doseči. Pogodba, ki jo je sklenil, ga zavezuje in jo je dolžan spoštovati (načelo pacta sunt servanda, predpisano v 9. čl. Obligacijskega zakonika). Ravnal je v nasprotju s pogodbo, na način, ki ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu, opisanem v 4. točki te sodbe. Dokaznega bremena, da tam predvidena domneva ni točna, ni zmogel. 9. Tudi vzročne zveze med alkoholiziranostjo in zdrsom v jarek ni uspel izpodbiti. Res je, da je zdrs vozila v jarek lahko posledica zasneženega, ozkega, gladkega in vijugastega cestišča. Po drugi strani pa so vzrok za tak razplet lahko tudi voznikove psihofizične sposobnosti, saj je splošno znano, da je zanesljivost in varnost vožnje odvisna od voznikovega psihofizičnega stanja, na katerega različne koncentracije alkohola (ali drugih psihoaktivnih snovi) različno vplivajo: zmanjšujejo motorične sposobnosti, pozornost, sposobnost koncentracije, dojemanja večjega števila zunanjih dražljajev; podaljšan je reakcijski čas; zaznavanje optičnih dražljajev je oteženo; pojavijo se motnje vida ... pri večjih koncentracijah se pojavlja tudi izguba samokritičnosti in samonadzora. Vzročna zveza med nastankom škodnega dogodka in uživanjem alkohola zato ni izključena. Tožnik torej tudi dokaznega bremena, da nastanek škodnega dogodka ni v vzročni zvezi z njegovim uživanjem alkohola oz. psihoaktivnih snovi ni zmogel. 10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).