Jedro

V obeh postopkih (tako pravdnem kot stečajnem) se odloča o obstoju iste terjatve. Ne gre torej za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi koncentracije obravnavanja terjatev v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Stečajni postopek predstavlja nadaljevanje pravdnega postopka. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se tožba zavrže. II. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v 1. in 3. odstavku razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. VL 44383/2008 z dne 5. 7. 2008 (I. točka izreka). Ugotovilo je obstoj terjatve tožnice do toženke v znesku 1.960,00 EUR s pripadki (II. točka izreka) ter terjatve toženke do tožnice v višini 1.960,00 EUR s pripadki (III. točka izreka). Nato je po medsebojnem pobotu terjatev v višini 1.960,00 s pripadki (III. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3.466,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2008 dalje do plačila (V. točka izreka). Odločilo je tudi, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške postopka (VI. točka izreka).

2. Zoper takšno odločbo (sklep in sodbo) se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo v nov postopek s stroškovno posledico. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena, čeprav ne iz razlogov, ki so v njej navedeni.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se je po izdanem izpodbijanem sklepu in sodbi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 1261/2013 z dne 4. 7. 2013 začel stečajni postopek nad toženko. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje, je pritožbeno sodišče, ob smiselni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP, po seji senata izdalo odločbo.

6. Z vpogledom v javne objave sklepov in pisanj, izdanih v postopkih zaradi insolventnosti, na spletnih straneh AJPES, je pritožbeno sodišče nadalje ugotovilo, da je bil v stečajnem postopku nad toženko že izdan sklep o preizkusu terjatev z dne 27. 1. 2014, katerega sestavni del je tudi končni seznam preizkušenih terjatev z dne 22. 1. 2014. Iz navedenega sklepa je razvidno, da je tožnica pravočasno prijavila terjatev, ki jo vtožuje v predmetnem postopku (in sicer glavnico v višini 5.426,00 EUR in kapitalizirane obresti od zapadlosti do stečaja v višini 2.552,38 EUR). Prijavljena terjatev je bila v stečajnem postopku priznana.

7. Če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, upnikova terjatev pa je v pravdnem postopku priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi (prvi in osmi odstavek 301. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP) in pravdno sodišče zavrže tožbo, s katero se uveljavlja ta terjatev.

8. V obravnavanem pravdnem postopku tožnica zahteva plačilo iste terjatve, ki ji je bila v stečajnem postopku že v celoti priznana. Tožnica torej že ima pravni naslov za terjatev, ki jo uveljavlja v tej pravdi, saj je o njej že odločeno s sklepom o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Ljubljani 1261/2013 z dne 27. 1. 2014. 9. Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj gre v tej zadevi za že razsojeno stvar (res iudicata). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zavrglo tožbo (drugi odstavek 354. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. V tej zadevi je treba upoštevati, da se v obeh postopkih (tako pravdnem kot stečajnem) odloča o obstoju iste terjatve. Ne gre torej za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi koncentracije obravnavanja terjatev v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. V tem smislu je torej mogoče šteti, da predstavlja stečajni postopek nadaljevanje pravdnega postopka. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela(1).

11. Vendar pa tožnica svoje terjatve iz naslova pravdnih stroškov pred sodiščem prve in druge stopnje ni prijavila v stečajnem postopku, čeprav so bila pravdna dejanja v zvezi s priglašenimi stroški opravljena še pred začetkom stečaja nad toženko. Terjatev za plačilo pravdnih stroškov sicer res ne nastane v času, ko so bila opravljena posamezna pravdna dejanja, za katere so stroški odmerjeni, pač pa nastane terjatev za plačilo pravdnih stroškov šele z odločbo sodišča, s katero so pravdni stroški ugotovljeni. Vendar pa je treba v stečajnem postopku prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj. Zato je po oceni pritožbenega sodišča treba šteti zahtevek za povračilo pravdnih stroškov tožnice kot pogojno terjatev, ki bi jo morala v stečajnem postopku nad toženko prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica v začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP), česar pa tožnica ni naredila (v stečajno maso so bili priglašeni zgolj glavnica in kapitalizirane obresti). Prav tako tudi določilo 60. člena ZFPPIPP šteje kot odločilnega za obveznost prijave terjatve že trenutek nastanka pravdnih stroškov upniku in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo povračilo. Šesti odstavek istega člena ZFPPIPP pa ob tem določa neizpodbojno domnevo, da če zahtevek za priznanje ne vsebuje zneska stroškov, velja, da upnik v stečajnem postopku teh stroškov ne uveljavlja.

12. Ker je glede na opisano terjatev tožnice iz naslova pravdnih stroškov prenehala, saj te terjatve v stečajnem postopku ni prijavila (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP), je sodišče odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): tako tudi VSL sklep I Cpg 129/2012 in VSL sklep I Cpg 5/2013.