Jedro

Dopuščena je revizija glede vprašanja uporabe določb ZDen pri odločanju o zahtevku za vrnitev neupravičeno pridobljene koristi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje glede uporabe določb Zakona o denacionalizaciji.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo zneska 40.269,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi tožnikoma, zahtevek za plačilo zneska 11.395,97 EUR pa je zavrnilo. Toženka je dedinja po denacionalizacijskem upravičencu F. D., ki mu je bila z odločbo o denacionalizaciji z dne 22. 8. 2005 vrnjena v last nacionalizirana nepremičnina na sedanji parceli št. 568/3 k. o. ... Del te nepremičnine, to je manjši stanovanjski objekt, je Občina ... 14. 9. 1994 prodala tožnikoma, ki sta nato od leta 1994 dalje vlagala sredstva v obnovo te nepremičnine. Kupoprodajno pogodbo z dne 14. 9. 1994 je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo II P 347/2001 z dne 25. 1. 2005 razglasilo za nično. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj tožnikov za 38.721,00 EUR. Ta znesek je na podlagi četrtega odstavka 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) naložilo v plačilo toženki zaradi prikrajšanja tožnikov in zaradi pridobitve koristi toženke.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za plačilo zneska 28.721,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedlo je, da ni prišlo do prehoda premoženja na toženo stranko brez podlage oziroma na podlagi, ki je kasneje odpadla. Presodilo je, da je zmotno izhodišče prvostopenjskega sodišča za ugotovitev povečanja vrednosti v višini 38.721,00 EUR. Za denacionalizacijskega upravičenca je relevantna vrednost premoženja v času podržavljenja in v času vrnitve, pri čemer se v skladu s prvim odstavkom 25. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) nepremičnina, katere vrednost se ni bistveno povečala, vrne brez poračunavanja razlike v vrednosti. Kot izhaja iz odločbe upravne enote z dne 31. 1. 2008 in cenitvenega poročila z dne 16. 1. 2008, je znašala vrednost nepremičnin, ki so bile predmet denacionalizacije v času podržavljenja 111.796,86 DEM, v času vračanja pa 108.712,57 DEM, torej je bila celotna vrnjena nepremičnina v času vračanja vredna manj kot v času podržavljenja. Zato tožena stranka ni z ničemer neupravičeno obogatena.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, ker meni, da je glede vprašanja obogatitve tožene stranke drugostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Odločitev je v nasprotju s sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 114/2002, kjer je smiselno odločeno, da se v primeru vlaganj v tujo nepremičnino, opravljenih kot nezavedno gestijo, priznava obligacijske zahtevke zoper okoriščenca na podlagi določil 210. do 214. člena ZOR. Sicer pa v sodni praksi Vrhovnega sodišča ni popolnoma identičnega primera. Napačno je stališče v izpodbijani sodbi, da se uporablja 25. člen ZDen, saj med strankama ne gre za razmerje po ZDen, temveč za zahtevek po načelih splošnega civilnega prava. Nobene podlage ni za neodplačan prehod dela premoženja, ki sta ga tožnika kot prikrajšanca z investicijskimi vložki izven določil ZDen opravila na delu vrnjene nepremičnine.

4. Tožeča stranka v predlogu tudi trdi, da je drugostopenjsko sodišče bistveno kršilo 15. točko drugega odstavka 339. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ker je nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe o vsebini listin, saj iz odločbe upravne enote in iz cenitvenega poročila izvedenca Čepona v resnici ne izhaja, da bi bila nepremičnina, ki je predmet tega postopka, ob vračanju vredna manj kot ob nacionalizaciji. Predmet tega postopka je namreč zgolj del nepremičnine na parceli št. 568/3 (stavba), za katero je cenilec Čepon v cenitvi ugotovil, da je ob vračanju vredna več za približno 11.000 DEM.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podani pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP glede vprašanja pravilnosti odločitve drugostopenjskega sodišča, da se v obravnavani zadevi zaradi neupravičene pridobitve uporabljajo določbe Zakona o denacionalizaciji. Zato je v skladu s tretjim odstavkom 367. c člena ZPP predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo. Ni pa ugotovilo pogojev za dopustitev revizije glede zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.