Jedro

Splošno znanih dejstev sicer ni potrebno dokazovati (5. odstavek 214. člena ZPP), vendar pa jih je vseeno potrebno pravočasno navajati.

Da naj bi bil v kraju obravnavanega dogodka običaj, da se od velikega petka do ponedeljka ne dela, je skladno določbi 1. odst. 337. člena ZPP neupoštevana pritožbena novota, saj ni izkazano, da tega dejstva ne bi bilo možno navajati že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po I. točko izreka zaradi delnega umika tožbe pravdni postopek glede odločanja o ugotovitvenem tožbenem zahtevku ustavilo, pod II. točko izreka je tožencema nerazdelno naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da odstranita na spornem zemljišču vso nasuto zemljo z roba jarka, zasujeta jarek, zemljišče zatravita in tako omogočita tožnici izvrševanje posesti koriščenja travnika, medtem ko sta se v bodoče dolžna vzdržati podobnih motilnih ravnanj. Pod III. točko izreka je toženima strankama naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v višini 1.807,15 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper sklep sta se v roku pritožili toženi stranki iz vseh pritožbenih razlogov, ki smiselno predlagata spremembo sklepa tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajata, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo izvedenskega mnenja, ko izvedenec kot dopuščeno odstopanje meje v naravi od katastrske meje oceni razdaljo + - 1,5 metra. Z upoštevanjem tega odstopanja je iz skice izvedenca razvidno, da izkopani jarek delno poteka tudi po zemljišču, katerega lastnik je prvi toženec. Sodišče ne pojasni, če je bila tožnica motena in kako naj bi bila motena na zemljišču prvotožene stranke. Pomembna je izpovedba tožnice, da je tožena stranka smrekice posadila na mejni črti in ker je jarek izkopan na mestu, kjer so bile smrekice, sta toženi stranki tisti, ki sta uživali zadnjo mirno posest na tem delu nepremičnine. Sodišče je nadalje nepravilno ocenilo izvedbo tožeče stranke in njen zapis na koledarju kot verodostojnega. Iz zapisa se namreč jasno vidi, da zabeležka o izkopanem jarku ni navedena v prostoru ob datumu 6.4.2007, ampak drugje. Očitno je torej, da je tožnica zapis o kopanju jarkov vnesla pozneje in za potrebe tega postopka. To potrjuje, da je bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka. Sodišče neutemeljeno ne verjame priči M. D., ki je nesporno objektivna, nepristranska priča, brez interesa za izid pravde, kar se ne more reči za priči J. A. st. in J. A. ml.. Sodišče tudi ne upošteva splošno znanih običajev v tistem okolju, da se v času od velikega petka do ponedeljka ne dela in se praznuje največji krščanski praznik. Torej tožena stranka gotovo v petek ni kopala jarka in na ponedeljek še odvažala materiala. Iz fotografije ne izhaja, kot ugotavlja sodišče, da je ruša na prekopanem delu enaka kot tista na travniku, ampak izhaja celo nasprotno, da je jarek izkopan na zemljišču, ki je drugačnega zunanjega izgleda kot travnik, na katerega meji.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da toženi stranki zoper odločitev o ustavitvi postopka nimata pravne koristi in je v tem delu pritožbo za zavreči oziroma zavrniti. V nadaljevanju zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost dokazne ocene in odločitve sodišča prve stopnje, dodatno pojasnjuje razloge sodišča prve stopnje za ugoditev tožbenemu zahtevku in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo skico iz izvedenskega mnenja izvedenca J. D. z dne 6.5.2008, o čemer se v razlogih izpodbijanega sklepa tudi prepričljivo in pravilno opredeli (glej 10. stran). Kot meja je torej upoštevana na skici po izvedencu zarisana najverjetnejša katastrska meje, brez možnih odstopanj, in ob upoštevanju te meje med zemljišči pravdnih strank se zemljišče, na katerem je bilo izvršeno obravnavano motenje posesti, v celoti nahaja na parc. št. 564 k.o. B., last tožeče stranke. Torej se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati o vprašanju motenja posesti, v kolikor naj bi se to izvajalo na zemljišču v lasti prvega toženca. Pritožba tudi zmotno tolmači izpovedbo tožnice o pred motenjem nasajenih smrečicah na tem območju. Nedvomno je namreč izpovedalo, da so bile smrečice nasajene na posestni meji, ki je enaka meji po katastru, ne pa na mestu, kjer je v tej pravdi izkopan obravnavani jarek (glej 4. in 5. stran zapisnika o glavni obravnavi dne 18.2.2008).

Pritožbeno sodišče nadalje v celoti sledi ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa o datumu motilnega ravnanja, ker je o vseh teh zaključkih podalo prepričljive in na dokazih temelječe razloge, dokazna ocena pa je skladna določbi 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Dokaz o zapisu na koledarju tožnice je le eden od številnih dokazov v tej smeri, kateri je bil upoštevan vzporedno z drugimi dokazi. Tudi sicer je utemeljitev sodišča prve stopnje, zakaj je temu dokazu slediti, logična in življenjsko pričakovana. Pritožbeni pomisleki v tem delu je ne omajajo, kakor ne omajajo niti zaključka sodišča prve stopnje, da ni slediti izpovedbi priče M. D.. Ne gre spregledati, da ta priča sama izpove, da je v sodnem sporu s tožnico, v dobrih odnosih pa s tožencem, in da je njena izpovedba celo v nasprotju z izpovedbami tožencev in priče S. A.ml., ko navede, da so bili pri delavnem stroju tri odrasle osebe, ko s strojem še ni bilo nič kopanega, medtem ko drugi toženec in priča S. A. ml. izpovesta, da je S. A. ml. prišel na kraj dogodka kot tretja odrasla oseba pozneje, med samim delom.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v zvezi z izgledom travnate ruše na spornem delu zemljišča, razvidno iz fotografij v spisu, kateri prav tako temelji na prepričljivih razlogih (glej zadnji odstavek na 9. strani in 1. odstavek na 10. strani izpodbijanega sklepa). Dodati je, da je razumljivo, da se ruša na spornem delu po izgledu nekoliko razlikuje od ruše na preostalem delu travnika tožnice, kar je posledica, da je bil sporni del z obravnavanim motilnim dejanjem prekopan. Vendar ta razlika ni tolikšna, da bi lahko potrjevala drugačnost terena od tistega na preostalem delu travnika.

Da naj bi bil v kraju obravnavanega dogodka običaj, da se od velikega petka do ponedeljka ne dela, je skladno določbi 1. odst. 337. člena ZPP neupoštevana pritožbena novota, saj ni izkazano, da tega dejstva ne bi bilo možno navajati že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo toženih strank kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). V odgovor na navedbo tožeče stranke v njenem odgovoru na pritožbo glede pritožbe toženih strank zoper I. točko izpodbijanega sklepa le še, da je odločitev o pritožbi zoper ta del izpodbijanega sklepa, zoper katerega toženi stranki res nimata pravnega interesa, zaobsežena v odločitvi o pritožbi kot celoti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 165. člena ZPP in so stranke dolžne kriti vsaka svoje. Toženi stranki namreč s pritožbo nista uspeli, medtem ko tožeča stranka v odgovoru na pritožbo ni navajala ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče lahko s pridom uporabilo za lažjo in hitrejšo odločitev o pritožbi.