Jedro

Med viri dohodnine je tudi dohodek iz dejavnosti; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička v odmerno osnovo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 16.12.2002. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Davčnega urada Ptuj z dne 29.10.2001, o odmeri dohodnine za leto 2000. V razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje tako odločitvi kot razlogom tožene stranke, da je bil tožniku v osnovo za odmero dohodnine za omenjeno leto pravilno in utemeljeno vštet dobiček v višini 11.665.153,00 SIT od opravljanja dejavnosti, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za omenjeno leto z dne 30.8.2001, ki se po 5. alineji 6. člena Zakona o dohodnini (ZDoh, Ur. list RS, št. 71/93, 2/94 popr., 7/95 in 44/96) všteva v osnovo za dohodnino; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka iz dejavnosti pa za omenjeno leto niti po določbah ZDoh niti po določbah Zakona o davčnem postopku (ZDavP; Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 7/95 in 44/96) ni bila pogoj za vštevanje dobička v osnovo za odmero dohodnine.

Tožnik – revident v pritožbi med drugim navaja, da se s stališčem sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da niti ZDoh niti ZDavP ne pogojujeta vštevanja dobička, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v dohodninsko osnovo z dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo odmerjene odločbe. Zato meni, da je izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje nezakonita oziroma nična.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi prehodne določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki je pričel veljati s 1.1.2007 Vrhovno sodišče RS ugotavlja, da vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato jo je sodišče obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo po ZUS-1, sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo v upravnem sporu, izdano na prvi stopnji, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. in 3. odstavek 75. člena ZUS-1) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Revident v reviziji po presoji revizijskega sodišča neutemeljeno uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Med viri dohodnine so namreč v 1. členu ZDoh določeni tudi dohodki iz dejavnosti; v osnovo za dohodnino se po 5. alineji 6. člena ZDoh všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po omenjenem zakonu. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča davčni organ prve stopnje oziroma tožena stranka pri odmeri dohodnine za leto 2000 tožniku utemeljeno in pravilno v osnovo za dohodnino vštel dobiček v višini 11.665.153,00 SIT od opravljanja dejavnosti, ki je bil ugotovljen z že omenjeno odmerno odločbo z dne 30.8.2001. Ker niti ZDoh niti Zakon o davčnem postopku (123. člen), kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, ne pogojujeta vštevanja dobička, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v odmerno osnovo za dohodnino z dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo odločbe o odmeri davka iz dejavnosti, so bili pravilno in utemeljeno zavrnjeni tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na odmero davka iz dejavnosti oziroma na dejstvo, da je bila zoper odločbo o odmeri davka iz dejavnosti vložena pritožba.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (92. člena ZUS-1).