Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Morebitna sprememba davčne osnove v odločbi o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti lahko predstavlja le razlog za obnovo postopka odmere dohodnine, vložena pritožba oziroma tožba v upravnem sporu zoper odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti pa ne predstavlja ovire za izdajo odločbe o odmeri dohodnine z upoštevanjem spornih dohodkov.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, Izpostave B, št. ... z dne 29. 10. 2001, o odmeri dohodnine za leto 2000. Svojo odločitev utemeljuje z določbami 5. in 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 7/95, 44/96 - v nadaljevanju ZDoh) ter 123. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.18/96 do 108/99 - v nadaljevanju ZDavP). V skladu z drugim odstavkom 123. člena ZDavP pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Prvostopni organ je na tej podlagi upravičeno upošteval davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, pri čemer v pritožbi zatrjevano dejstvo, da je (pri)tožnik zoper odločbo o odmeri davka iz dejavnosti vložil pritožbo, na odmero dohodnine ne more vplivati. Pritožbene ugovore v delu, ki se nanašajo na odmero davka iz dejavnosti, pa tožena stranka zavrača s pojasnilom, da lahko (pri)tožnik le-te uveljavlja v pritožbi zoper odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Ugotavlja še, da je bila pritožba zoper odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, s katero je bil ugotovljen dobiček, ki se všteva v osnovo za dohodnino za leto 2000, zavrnjena z odločbo št. ... z dne 15.10.2002. Tožnik v tožbi, prvotno vloženi zaradi molka tožene stranke o vloženi pritožbi, pri kateri vztraja tudi po izdaji izpodbijane odločbe, vztraja pri ugovorih, ki jih je podal že v pritožbi in dopolnitvi pritožbe. Z izpodbijano odločbo so mu bile kot davčnemu zavezancu neposredno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, saj mu je bila izdana odločba na podlagi nepravnomočnega akta istega organa, brez da bi mu bile zagotovljene pravice do obravnave. Odločitev v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti predstavlja v postopku odmere dohodnine predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, predhodno vprašanje pa lahko davčni organ rešuje le v ugotovitvenem postopku. Ker predhodnega oziroma ugotovitvenega postopka v danem primeru ni bilo, je bil tožnik prikrajšan za pravico sodelovanja v postopku pred izdajo dohodninske odločbe. Izdaja dohodninske odločbe na podlagi nepravnomočne in nedokončne odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti št. ... z dne 30.8.2001 je v nasprotju s 146/4 členom ZUP. Predlaga, da sodišče postopke po vloženih tožbah, ki se pri sodišču vodijo pod opr. št. U 955/2002 (v zadevi odmere davka od dohodkov iz dejavnosti), opr. št. U 1108/2002 (v zadevi davka na dodano vrednost) in postopek v tej zadevi združi v enoten postopek, ker izhajajo iz istega pravnega in dejanskega stanja. Ker je odločba o dohodnini posledična in utemeljena z izdano odločbo o davku iz dejavnosti, jo tožnik izpodbija z razlogi, s katerimi izpodbija odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Predlaga, da sodišče odločbo prvostopnega organa izreče za nično, smiselno, po razširitvi tožbe pa odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise z obvestilom o pozneje izdanem upravnem aktu.
Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni prijavil. Tožba ni utemeljena.
Kot pravilno navaja in razloguje v obrazložitvi izpodbijane odločbe že tožena stranka, je bil pristojni davčni organ prve stopnje pri odmeri dohodnine tožeči stranki za leto 2000 v skladu z določbami ZDoh in ZDavP, ki jih citira, upravičen oziroma celo dolžan upoštevati dobiček, kot je bil ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti. Glede na nesporne podatke o višini dobička, ugotovljenega v odločbi o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, se tako pokaže, da je izpodbijana odločitev tožene stranke in pred njo že organa prve stopnje, po kateri se z odločbo ugotovljeni dobiček upošteva pri določanju osnove za odmero dohodnine, pravilna in zakonita. Tožnik se moti, ko meni, da je pritožbeni postopek zoper odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ovira za izdajo odločbe o odmeri dohodnine. Iz 6. člena ZDoh izhaja, da mora davčni organ odmeriti davek od dohodka iz dejavnosti pred odmero dohodnine, kar je v obravnavanem primeru tudi storil. ZDoh in ZDavP vštevanje navedenih dohodkov v dohodninsko osnovo pogojujeta le z izdajo odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, ne pa z njeno dokončnostjo ali celo pravnomočnostjo, kot s sklicevanjem na določbe 146. in 147. člena ZUP zmotno meni tožeča stranka.Ugotavljanje davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti je predmet posebnega ugotovitvenega postopka pred izdajo odločbe o odmeri, zato je neutemeljeno stališče tožeče stranke, da je bila za udeležbo v posebnem ugotovitvenem postopku prikrajšana. Morebitne kršitve pravil procesnega zakona v postopku pred izdajo odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, lahko stranka, enako kot ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti. Utemeljenosti ugovorov, s katerimi tožeča stranka tudi v upravnem sporu izpodbija pravilnost in zakonitost odločbe, izdane v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti, zato tudi sodišče v tem upravnem sporu ni presojalo. Morebitna sprememba davčne osnove v odločbi o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti lahko predstavlja le razlog za obnovo postopka odmere dohodnine, vložena pritožba oziroma tožba v upravnem sporu zoper odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti pa ne predstavlja ovire za izdajo odločbe o odmeri dohodnine z upoštevanjem spornih dohodkov.
Sodišče je svojo odločitev oprlo na 1. odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00), saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.
Predlogu tožeče stranke za združitev postopkov sodišče ni sledilo, ker zadeve temeljijo na različnih pravnih podlagah.