Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je v okoliščinah konkretnega primera mogoče šteti, da je bilo z delavcem konkludentno sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas za delovno mesto po prejšnji pogodbi o zaposlitvi in ali sta s tem zaključkom sodišči druge in prve stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo; ali je sodišče vezano na pravilno poimenovanje odpovednega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ali se lahko šteje, da je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, če je poslovodni delavec razrešen z mandata, delodajalec pa mu ne more zagotoviti drugega dela.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je v okoliščinah konkretnega primera mogoče šteti, da je bilo z delavcem konkludentno sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas za delovno mesto po prejšnji pogodbi o zaposlitvi in ali sta s tem zaključkom sodišči druge in prve stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo; ali je sodišče vezano na pravilno poimenovanje odpovednega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ali se lahko šteje, da je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, če je poslovodni delavec razrešen z mandata, delodajalec pa mu ne more zagotoviti drugega dela.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 8. 2015, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 19. 12. 2015, nezakonita in se razveljavi; da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo s potekom 15-dnevnega odpovednega roka 13. 1. 2016 in da je trajalo do 31. 12. 2017; da mu je tožena stranka dolžna za čas od 13. 1. 2016 do 31. 12. 2017 priznati delovno dobo z vpisom v matično evidenco pri ZPIZ ter mu za ta čas obračunati in izplačati mesečni znesek plače v višini 10.800,00 EUR bruto skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov plač, ki tečejo od prvega dne po zapadlosti posameznega mesečnega neto zneska plače do plačila ter mu za ta čas priznati in izplačati tudi vse druge prejemke iz delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po zapadlosti posameznega zneska do plačila; da mu mora obračunati in izplačati odškodnino po 118. členu ZDR-1 v višini 10.800,00 EUR bruto in da je dolžna tožena stranka tožniku v roku 8 dni obračunati in plačati 790,73 EUR bruto regresa za letni dopust za leto 2016 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska regresa za čas od 2. 7. 2016 do plačila ter 804,96 EUR bruto regresa za letni dopust za leto 2017 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska regresa za čas od 2. 7. 2017 do plačila. Kar je tožnik iz naslova odškodnine po 118. členu ZDR-1 ter iz naslova zamudnih obresti od vtoževanih regresov za letni dopust zahteval več ali drugače, je sodišče zavrnilo (I. točka izreka). Zaradi delnega umika tožbe v zvezi z reintegracijskim zahtevkom in v zvezi z zahtevki, ki se nanašajo na čas po 31. 12. 2017, je sodišče postopek, ki je tekel po umaknjenem delu tožbe, ustavilo (II. točka izreka). Zavrglo je tožbo v zvezi z zahtevki za odvedbo davkov in prispevkov (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede številnih vprašanj, med drugim tudi, ali je v okoliščinah konkretnega primera mogoče šteti, da je bilo z delavcem konkludentno sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas za delovno mesto po prejšnji pogodbi o zaposlitvi in ali sta s tem zaključkom sodišči druge in prve stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo; ali je sodišče vezano na pravilno poimenovanje odpovednega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ali se lahko šteje, da je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, če je poslovodni delavec razrešen z mandata, delodajalec pa mu ne more zagotoviti drugega dela.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.