Jedro

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje v pravnem pouku navedlo, kar je določeno v šestem odstavku 324. člena ZPP, vključno s tem, da je treba pritožbo vložiti v treh izvodih. Stranke je opozorilo, da bo v primeru, če pritožba ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavržena, kar velja tudi v primeru, če ne bo vložena v zadostnem številu izvodov. In zato ker pritožba ni bila vložena v treh izvodih in ker je bila tožnica v pravnem pouku izrecno opozorjena, da jo sodišče v takem primeru na popravo oziroma dopolnitev ne bo pozivalo, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino pritožbo zoper sodbo z dne 24. 10. 2023. 2. Zoper ta sklep se tožnica po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbena razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe ZPP o nepopolnih vlogah. Tako je zmotno uporabilo določbe prvega odstavka 108. člena, prvega odstavka 343. člena in 336. člena ZPP ter ni uporabilo določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja posledice za primer, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov. Njena pritožba je namreč popolna, saj vsebuje vse formalne sestavine iz 335. člena ZPP in iz drugega odstavka 105. člena ZPP, prav tako pa je pravočasna. Tako bi moralo sodišče prve stopnje namesto, da je pritožbo zavrglo, tožnico pozvati, da predloži dodaten izvod. Opozarja tudi, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z veljavno sodno prakso, v zvezi s čimer se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2121/2022, ki ga povzema. V tej odločbi je navedena tudi sodna praksa o vsebinsko enakih zadevah in pri tem navaja sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3842/2010 in odločbo Vrhovnega sodišča RS Cp 11/2016. Ravno slednja pa izpostavlja, da v 336. členu ZPP opredeljeno, da se določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo v pritožbenem postopku - velja le za vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev. Ker sodišča odločajo na podlagi ustave in veljavnih predpisov, je sklicevanje sodišča prve stopnje na pravni pouk neutemeljeno. Trdi še, da je sicer pritožbo vložila v zadostnem številu oziroma treh izvodih, kar dokazuje s fotokopijo prve strani pritožbe, na kateri je zabeleženo število oddanih izvodov in potrditev prejema vloge s strani sodišča. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožnica pritožbo zoper sodbo z dne 24. 10. 2023 vložila v dveh, namesto v treh izvodih, čeprav je bila v pravnem pouku sodbe izrecno opozorjena, da je potrebno pritožbo vložiti v treh izvodih. Hkrati je bila opozorjena, da če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP), kar velja tudi za primer nezadosti vloženih izvodov pritožbe.

5. Izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da je tožnica pritožbo vložila v dveh izvodih. Te ugotovitve pritožba ne more izpodbiti z navajanjem, da je na sami pritožbi zapisano, da je pritožba vložena v treh izvodih. Tožničin lasten zapis na pritožbi sam po sebi namreč še ne pomeni, da je bila pritožba vložena v toliko izvodih, kot piše. Poleg tega iz dohodne štampiljke na listni št. 358 izhaja ravno nasprotno, in sicer da je bila pritožba vložena v dveh izvodih.

6. V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Prvi odstavek 108. člena ZPP določa, da mora sodišče od vložnika zahtevati, da vlogo popravi ali dopolni, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Vendar pa v pritožbeno obravnavani zadevi ne gre za nepopolno vlogo oziroma pritožbo, da bi se zastavilo vprašanje vračanja v popravo ali dopolnitev. Pritrditi je namreč pritožnici, da njena pritožba ni nepopolna, saj je podpisana in vsebuje navedbo sodbe, zoper katero se pritožuje, ter tako vsebuje vse nujne sestavine. Prav tako je njena pritožba pravočasna, kot sama navaja. A sodišče prve stopnje pritožbe ni zavrglo iz omenjenih dveh razlogov, temveč jo je zavrglo zato, ker tožnica ni ravnala skladno z določenim pravnim poukom.

7. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje v pravnem pouku navedlo, kar je določeno v šestem odstavku 324. člena ZPP, vključno s tem, da je treba pritožbo vložiti v treh izvodih. Stranke je opozorilo, da bo v primeru, če pritožba ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavržena, kar velja tudi v primeru, če ne bo vložena v zadostnem številu izvodov. Ravno slednje pa je bistveno. In zato ker pritožba ni bila vložena v treh izvodih in ker je bila tožnica v pravnem pouku izrecno opozorjena, da jo sodišče v takem primeru na popravo oziroma dopolnitev ne bo pozivalo, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe pravilna. Zadevi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2121/2022 in I Cp 3842/2010 s pritožbeno obravnavano nista primerljivi, saj v citiranih zadevah stranke v pravnem pouku v nasprotju s tožnico niso bile izrecno opozorjene, da bo sodišče pritožbo zavrglo brez pozivanja na dopolnitev ali popravo, če ne bo vložena v zadostnem številu izvodov. Prav tako v primerljivih okoliščinah ni bila sprejeta odločitev v zadevi Vrhovnega sodišča RS Cp 11/2016, saj se ta nanaša na nezadostno število priloženih prilog, ki jih stranka ni predložila po pozivu sodišča (prve stopnje). Sodišče druge stopnje je pri odločitvi sledilo stališču Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu I Cp 1045/2021 z dne 28. 9. 2021, ki je v primerljivih okoliščinah potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe.1 Iz teh razlogov kršitev določb prvega odstavka 108. člena, prvega odstavka 343. člena in 336. člena ZPP kot očita pritožba, ni podana. Določbe šestega odstavka 108. člena ZPP pa sodišče prve stopnje torej ni uporabilo, ker njegovo uporabo po pojasnjenem izključuje 336. člen ZPP.

8. Glede na obrazloženo pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Enako tudi sklepe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1707/2017 z dne 27. 11. 2019, II Cp 1660/2018 z dne 27. 12. 2018 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 433/2023 z dne 14. 9. 2023. Primerjaj še J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, strani 340 in 341.