Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je po presoji Vrhovnega sodišča bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, saj revident ni izkazal, da bi bil verjeten pravni naslednik po pokojni upravičenki do denacionalizacije.

Sklep nepravdnega sodišča, s katerim je bil ugotovljen datum smrti, predstavlja rešeno predhodno vprašanje v upravnem postopku denacionalizacije. Gre za vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča ter je postalo sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi, na katero je Vrhovno sodišče vezano.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Brežice, št. 363-11/93 z dne 21. 11. 2014, s katero je bila zahteva A. A. in tožnika za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega B. B., roj. ..., umrli ..., državljanki Ljudske Republike Jugoslavije in Slovenije, zavrnjena.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče poudarja, da je sporno, ali sta tožnik in A. A. - vlagatelja zahteve za denacionalizacijo premoženja po pok. B. B., njena pravna naslednika. Iz listinskih dokazov v spisu izhaja, da sta tako B. B. kot njen mož C. C. umrla domnevno istega dne (kot dan njune smrti je določen ... s sklepoma nepravdnega sodišča N 6/2009 z dne 8. 6. 2010 in N 15/2013 z dne 17. 10. 2013). Ura smrti ni bila določena, tožnik pa ni uspel dokazati, da bi B. B. umrla pred svojim zakonskim partnerjem. Navedeno sporno dejstvo je bilo predmet dokazovanja v nepravdnem postopku in je za postopek denacionalizacije dejanska podlaga za odločanje. Ob domnevi, da sta oba umrla istočasno, je dedovanje enega po drugem izključeno, kar pri pravilni uporabi določbe 15. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) pomeni, da tožnik in A. A. nista izkazala verjetnega pravnega nasledstva po B. B. in je zato zahteva za denacionalizacijo pravilno zavrnjena (ker je organ že izvajal določene dokaze).

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po 1. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da sta bila zakonca B. C. istega dne ustreljena v protitankovskem jarku pri Dobovi in da je splošno znano in tudi v zgodovinskih arhivih nedvomno dokumentirano, da so pri takšnih eksekucijah pripadniki okupatorskih vojsk, po osvoboditvi pa tudi "osvoboditelji" ravnali tako, da so najprej likvidirali pred očmi staršev otroke, nato ženske in na koncu tudi moške. Ne sodišče ne upravna organa se niso ukvarjali z ugotavljanjem ure smrti pokojne B. B. in izraz sočasno pomeni, da sta sicer umrla istega dne, vendar to ne pomeni, da sta umrla v isti uri ali minuti. B. B. je zanesljivo umrla prej, kar bo dokazano, ko se bo raziskovala in ugotavljala tudi ura smrti. Revident namreč lahko še vedno vloži pri pristojnem sodišču dodatni predlog za določitev ure smrti. Upravni organ bi moral v tem postopku postopek prekiniti ter revidenta napotiti v sodni postopek, da dokaže zaporedje smrti zakoncev B. C. oziroma uro smrti pokojne B. B. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in zadevo vrne v novo odločanje upravnemu organu.

4. Revident je hkrati z revizijo vložil tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1, o kateri je Vrhovno sodišče že odločilo s sklepom, št. X Ips 233/2015 z dne 2. 9. 2015, in sicer je zahtevo zavrnilo.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je bila vročena tudi stranki z interesom: Slovenski državni holding d.d., Ljubljana, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrženje oziroma podrejeno zavrnitev.

7. Revident je bil z odgovorom stranke z interesom na revizijo seznanjen.

8. Revizija ni utemeljena.

9. Revizija je dovoljenost revizije uveljavljal po 1. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po 1. točki je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Revident je zahteval odškodnino za podržavljeno premoženje v višini, ki presega znesek 20.000,00 EUR, zato je Vrhovno sodišče dovolilo revizijo po tej določbi. Ker je revizija dovoljena že po 1. točki, se Vrhovno sodišče ni še posebej opredeljevalo do izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki izhajajo iz listinskih dokazov, to je pravnomočna sklepa nepravdnega sodišča o ugotovitvi datuma smrti zakoncev B. C. Ugotovljeno je bilo, da sta umrla istočasno in kot dan njune smrti je bil določen 1. 10. 1950. Nasprotnega revident ni uspel dokazati.

11. V skladu z določbo 15. člena ZDen so, če so upravičenci do denacionalizacije mrtvi ali razglašeni za mrtve, upravičeni za uveljavljanje pravic iz tega zakona, njihovi pravni nasledniki. Vprašanje pravnega nasledstva je dolžan ugotavljati organ v postopku denacionalizacije. Gre za presojo aktivne legitimacije za vložitev zahteve, dokazno breme pa je na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo.

12. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je po presoji Vrhovnega sodišča bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, saj revident ni izkazal, da bi bil verjeten pravni naslednik po pokojni B. B., upravičenki do denacionalizacije, kateri je bilo premoženje zaplenjeno z odločbo Okrajne zaplembene komisije Brežice, št. 40/45 z dne 1. 9. 1945, na podlagi Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile.

13. Sklep nepravdnega sodišča, s katerim je bil ugotovljen datum smrti, po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja rešeno predhodno vprašanje v upravnem postopku denacionalizacije. Gre za vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča ter je postalo sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi, na katero je Vrhovno sodišče vezano. Organ, ki vodi upravni postopek, je namreč vezan na pravnomočno rešitev tega vprašanja (na dispozitiv pravnomočne odločbe sodišča) in ne more tega vprašanja na novo obravnavati. To je splošno pravno pravilo, ki kot posledica izhaja iz načela pravnomočnosti.

14. Z revizijskimi ugovori, ki niso predmet revizijske presoje (ugovori, ki se nanašajo na postopek pred upravnim organom in na ugotavljanje dejanskega stanja - 85. člen ZUS-1), revident ne more uspeti, torej med drugimi tudi ne z ugovorom, da gre za splošno znana dejstva, saj jih kot take ne prepozna niti Vrhovno sodišče. 15. Ker je torej glede na obrazloženo bilo ugotovljeno, da sta zakonca B. C. umrla istočasno, je, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, dedovanje med njima izključeno. V skladu z ustaljeno sodno prakso, ki temelji že na paragrafu 25 Občnega državljanskega zakonika, velja v dvomu, katera izmed več oseb je umrla prej, domneva, da so vse umrle ob istem času in ni mogoče govoriti o prenosu pravic enega na drugega oziroma med njimi ne pride do dedovanja. Zato torej C. C. ni dedoval po ženi B. B. in revident, kot pranečak C. C., ni upravičen vlagatelj zahteve za denacionalizacijo po B. B. 16. Glede na navedeno niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. 17. Ker revident z revizijo ni uspel, na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.