Jedro

Organ prve stopnje je sicer kršil procesno določbo tretjega odstavka 268. člena ZUP, ki upravnemu organu dovoljuje, da v določenih primerih dovoli obnovo postopka brez posebnega sklepa o obnovi postopka, vendar mora to navesti v izreku odločbe iz 270. člena ZUP in v obrazložitvi utemeljiti razloge za takšno odločitev. Nepremičnina, ki je predmet denacionalizacije, je bila po razdružitvi predmet prenosa lastninske pravice na posameznih delih, s čimer je postala kot stvarna pravica absolutna in zoper vsakogar učinkujoča pravica in bi bila morebitna drugačna odločitev v obnovljenem postopku zemljiškoknjižno neizvršljiva, zato je bila odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopno odločbo je upravni organ v ponovljenem postopku odločil, da se v obnovi postopka, začeti na predlog odvetnice A.A., ki še zastopa stranke B.B., C.C., D.D. in E. d.o.o. ter začeti na predlog Državnega pravobranilstva RS, Zunanjega oddelka v Mariboru in v obnovi postopka, začeti po uradni dolžnosti, vse glede delne odločbe Upravne enote Slovenj Gradec, številka 321-38/92-3/8 izdane dne 2. 2. 1994 v delu, ki se nanaša na vračilo parcelne številke 1110/1 k.o. ... odloči, da delna odločba izdana dne 2. 2. 1994, pravnomočna dne 2. 3. 1994, ostane v veljavi.

Prvostopni upravni organ v razlogih odločbe v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, navaja celotni potek denacionalizacijskega postopka in vsebino poročila skupne komisije za denacionalizacijo, ugovore Slovenske odškodninske družbe ter izpolnitev procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o predlogu za obnovo postopka. Navaja izvedene obravnave in predloge, ter stališča sodišča v sodbi U 182/2007-14 z dne 24. 6. 2008, na podlagi katere je bila izdana ponovna upravna odločba, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Kot nesporno med strankama v razlogih upravni organ ugotavlja še, da je delna odločba z dne 2. 2. 1994, s katero je bila denacionalizacijskim upravičencem v naravi vrnjena nepremičnina s parcelno številko 1110/1, gozd 6 v izmeri 230 ha 1 ar 0 m2, travnik 8 v izmeri 2 ha 88 ar 80 m2, pripisana pri vl. št. ..., k.o. ..., že izvršena v Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Na podlagi te odločbe je vzpostavljena lastninska pravica na nepremičnini s parcelno številko 1110/1 v korist denacionalizacijskih upravičencev, in sicer F.F., G.G., H.H., vsakega v deležu do 1/4, ter I.I. in J.J., vsake v deležu do 1/8. Na podlagi Sklepa o dedovanju z dne 19. 4. 1994 in razdružilne pogodbe z dne 29. 10. 1996, je lastninska pravica prešla na tretji osebi (K.K. in L.L.), na podlagi izročilne pogodbe z dne 29. 12. 1999, pa v deležu še na M.M. Imenovane osebe so v skladu s temeljnimi načeli stvarnega prava pridobile in izvajajo lastninsko pravico na nepremičnini.

Posledično so se izvedle številne katastrske spremembe (odmere, parcelacije), tako da niti lastniško, niti katastrsko stanje nepremičnine s parcelno številko 1110/1, k.o. ..., v času uvedbe obnove postopka, ni bilo več identično stanju, kot je izhajalo iz pravnomočne delne odločbe z dne 2. 2. 1994. Predlagatelji obnove postopka si tako z obnovo ali drugačno odločitvijo v obnovi postopka, ne morejo izboljšati položaja, ker so vrnjene nepremičnine že prešle v last tretjih oseb, in ni niti z morebitno odpravo, niti z razveljavitvijo denacionalizacijske odločbe, mogoče vzpostaviti stanja, kot je bilo pred denacionalizacijo, ker je medtem lastninska pravica že prešla na tretje osebe, ki niso denacionalizacijski upravičenci in so lastninsko pravico pridobili izven upravnega postopka denacionalizacije. Z drugačno odločitvijo v obnovi postopka, torej z upravno odločbo, ni mogoče posegati v tako pridobljeno lastninsko pravico oziroma takšno odločbo izvršiti v zemljiški knjigi.

Pritožbena odločba odločitev prvostopnega organa potrjuje ter še navaja, da poseben sklep o dovolitvi obnove ni bil izdan, prav tako iz izreka odločbe izdane o obnovi ni razvidno, da je bila obnova postopka dovoljena brez posebnega sklepa o obnovi. Navaja tretji odstavek 268. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ko lahko upravni organ dovoli obnovo postopka brez posebnega sklepa, mora pa navesti v izreku odločbe iz 270. člena ZUP, utemeljene razloge. Ker tega upravni organ ni storil, je bila sicer procesna kršitev določb ZUP storjena, vendar to za odločanje v zadevi ni bistveno in ni moglo vplivati na samo odločitev. Bistveno je, da je postala odločba o denacionalizaciji z dne 2. 2. 1994, s katerim je bila upravičencem vrnjena parcelna številka 1110/1 k.o. ... pravnomočna in izvedena v zemljiški knjigi, da je bila nepremičnina predmet prenosa lastninske pravice na nepremičnini, in da bi bila drugačna odločitev v obnovljenem postopku neizvršljiva, zato pa tudi nična.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja procesno kršitev določb postopka, ker je upravni organ odločal le o obnovi postopka na predlog odvetnice A.A., ni pa odločal o predlogu ostalih vlagateljev, ki pa jih sicer zastopa odvetnica A.A. vključno z osebo A.A. Takšen izrek, ki pravi: ki zastopa še stranke B.B., C.C., D.D. in E. d.o.o., ne more pomeniti, da je upravni organ odločal o predlogu za obnovo vseh vlagateljev. Odvetnica A.A. ni bila stranka v upravnem postopku, temveč pooblaščenka vlagateljev obnove. Gre za bistveno različen pravni položaj, o čemer se je podrobno izreklo tudi Upravno sodišče RS, Oddelek v Celju s sodbo U 182/2007. Postopkovna kršitev je v tem, ker je organ samo navedel: v obnovi postopka..., pri čemer iz tega razloga ni razvidno, da bi predlogu za obnovo postopka ugodil. Šele v tem primeru bi postopek obnove stekel in bi lahko upravni organ sprejel odločitev, kot izhaja iz točke 1 izreka. Odločitev nasprotuje odločitvi pod točko 1 izreka in gre za nasprotje med odločitvijo in obrazložitvijo, na kar je pritožba že opozorila. Odločitev organa je nerazumljiva. Iz odločbe ni razvidno, ali je upravni organ štel odvetnico A.A. za vlagateljico predloga za obnovo postopka. Zapisal je, da je po vrnitvi zadeve v ponovno odločanje vodil aktivnosti in razpisal ustno obravnavo 21. 1. 2010 in je v odločitev povzel navedbe iz ustne obravnave. Navaja lastniške in katastrske spremembe parcele 1110/1 k.o. ... Iz odločitve ni jasno ali je upravni organ obnovil postopek po izvedenem postopku in odločil tako kot je, ali postopka ni obnovil. Odločitev, da katastrski podatki ovirajo obnovo postopka ni pravilna, ker tudi sprememba katastrskih podatkov tekom postopka denacionalizacije ni bila ovira za sam denacionalizacijski postopek. Glede spremembe lastninskega stanja se tožeča stranka ne strinja s stališčem, da gre za tretje osebe. Upravičenci do vrnitve podržavljenega premoženja so bili pokojni oziroma sami stranke v postopku. Glede na določbe ZDen, pojem upravičenca ni vezan na živo osebo. Takšen status ima lahko tudi mrtva oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno. ZDen je opredeljeval še vlagatelja zahtevka za vrnitev podržavljenega premoženja, ki je moral izpolnjevati pogoje pravnega nasledstva pokojnega upravičenca. Stranka denacionalizacijskega postopka je bila oseba, ki je bila pravni naslednik upravičenca ali sam upravičenec, zaradi česar dedovanje v tem primeru ni ovira za obnovo postopka. Ne gre za tretje osebe, gre za pravne naslednike oziroma so kot stranke sodelovali sami denacionalizacijski upravičenci, kar tudi ni ovira za obnovo postopka. Upravni organ je navedel odločitev VS RS X Ips 1416/2006, ki obravnava povsem drug pravni položaj, saj so dediči po denacionalizacijskem upravičencu nepremičnine, s pravnim poslom – prodajo, prenesli na tretjo osebo. Izpostavlja razdružilno pogodbo, vendar razdružitev ni prenos lastninske pravice v smislu stranke kot tretje osebe, je le delitev premoženja v naravi med dediči po istih denacionalizacijskih upravičencih. Osebe ostajajo iste, spremenili so se le solastninski deleži. Upravni organ navaja izročilno pogodbo z dne 29. 12. 1999. Tožeča stranka izpostavlja, da je bila razdružilna pogodba sklenjena 29. 10. 1996, prvostopni upravni organ pa je bil že dne 29. 7. 1996 seznanjen z zahtevo Odbora za podpis sporazuma skupni recepcijski službi ter enotnem urejanju in vzdrževanju okolja v naselju ..., ki je vložil predlog za obnovo postopka oziroma celo podatek, da je bil predlog za obnovo začet po uradni dolžnosti 22. 3. 1996. Vprašanje je, zakaj prvostopni upravni organ ni takoj reagiral in zavaroval pravice lastnikov apartmajev in bi obnovo postopka zaznamoval v zemljiški knjigi. Vodil je postopek 15 let na škodo predlagateljev obnove postopka.

Tožeča stranka predlaga, da sodišče odloči, da se tožbi ugodi in se obe izpodbijani odločbi odpravita in se zadeva vrne prvostopnemu upravnemu organu v ponovno obravnavo. Predlaga, da sodišče odloči o povrniti stroškov postopka tožeči stranki, v 15. dneh in pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta oba upravna organa, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Brez pravne podlage je tožbeni ugovor, da je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka, glede na to, da je upravni organ odločal le o obnovi postopka na predlog odvetnice A.A., ni pa odločal o obnovi postopka ostalih vlagateljev, ki pa jih sicer zastopa odvetnica A.A., vključno z osebo A.A. in ni odpravil kršitve, na katere je bil opozorjen s strani naslovnega upravnega sodišča. V ponovnem postopku je o predlogu za obnovo postopka upravni organ v izreku odločil tako, kot je bilo to dne 1. 8. 2002 (vloga sprejeta na Upravno enoto Slovenj Gradec) s strani predlagateljev tudi predlagano. Predlagatelji so v vlogi, kot izhaja iz upravnega spisa, določno navedli A.A., odvetnico, nadalje B.B., D.D., C.C., E. d.o.o., ki jih zastopa odvetnica A.A. Izrek izpodbijane prvostopne upravne odločbe je v delu, ki se nanaša na predlagatelje jasen in povsem sledi predlogu za obnovo postopka, tako da iz izreka odločbe, kot tudi iz razlogov v obrazložitvi določno izhaja, da je upravni organ postopkovno upošteval vse predlagatelje obnove.

Prvostopni upravni organ je sicer procesno kršil določbo tretjega odstavka 268. člena ZUP, ki dovoljuje upravnemu organu, da v določenih primerih dovoli obnovo postopka brez posebnega sklepa o obnovi postopka, vendar mora to navesti v izreku odločbe iz 270. člena ZUP in v obrazložitvi utemeljiti razloge za takšno odločitev. V obravnavanem primeru v izreku odločbe upravni organ ni sledil smiselni uporabi tretjega odstavka 268. člena ZUP (ni odločil, da se dovoli obnova postopka brez posebnega sklepa o dovolitvi obnove in tudi v razlogih tega ni navedel), vendar pa je šlo v tem primeru za razloge, ki ne posegajo v vsebinsko odločitev odločbe, glede katere se predlaga obnova postopka, temveč je zgolj iz procesnega vidika sprejel odločitev, da ostaja pravnomočna odločba izdana v upravnem postopku v veljavi. Dejstvo je, in to je med strankama nesporno, da je postala delna odločba o denacionalizaciji z dne 2. 2. 1994, s katero je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena parcelna številka 1110/1 k.o. ... pravnomočna in izvedena v zemljiški knjigi. Predmetna nepremičnina je bila po razdružitvi predmet prenosa lastninske pravice na posameznih delih (četudi po tožbenih trditvah med samimi upravičenci oziroma njihovimi pravnimi nasledniki), s čimer je postala kot stvarna pravica absolutna in zoper vsakogar učinkujoča pravica, in bi bila morebitna drugačna odločitev v obnovljenem postopku zemljiškoknjižno neizvršljiva, zato je bila odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.