Jedro

Tožnik ni zadostil zahtevanim formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, saj predlog za dopustitev revizije ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči vrhovno sodišče. Tožnik prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje kršilo. Predlog tožnika je po vsebini v bistvu revizija, saj v njem posplošeno nasprotuje zaključku sodišča druge stopnje o tem, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, v katerem je zahteval ugotovitev nezakonitosti in neveljavnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 3. 2015, ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, reintegracijo k toženi stranki in poravnavo vseh prispevkov iz naslova delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, poleg tega pa mora na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Tožnik zahtevanim formalnim pogojem ni zadostil, saj predlog za dopustitev revizije ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči vrhovno sodišče. Konkretna in natančna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, zato predlagatelj te naloge ne more prepustiti vrhovnemu sodišču. Tožnik prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje kršilo. S posplošenim sklicevanjem na to, da tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena, z navajanjem razlogov za hišno preiskavo, ki jo je opravila policija, z zatrjevanjem da je vzel telefon domov pomotoma in zaradi stresa ter da ga je kasneje vrnil, tožnik ni izpolnil svoje obveznosti iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Enako velja tudi za njegove navedbe, da bi ga moralo sodišče zaslišati in izvesti druge dokaze, vključno s postavitvijo izvedenca, ki bi lahko ugotovil, kakšna je bila stopnja krivde tožnika glede očitanega ravnanja. Predlog tožnika je po vsebini v bistvu revizija, saj v njem posplošeno nasprotuje zaključku sodišča druge stopnje o tem, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.

7. Ker predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.