Jedro

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbi drugega odstavka 12. člena ZDOdv, ker je presodilo, da je upoštevaje jezikovno razlago drugega odstavka 12. člena ZDOdv mogoče skleniti, da ta določa obvezno zastopanje po državnem odvetništvu samo v primeru prijave in uveljavljanja terjatev.

Pritožbeno sodišče meni, da je treba glede termina uveljavljanje terjatve uporabiti namensko in zgodovinsko razlago ZDOdv.

Izrek

I.Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da ne obstaja terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika A., d. o. o., kot je evidentirana ob prijavi terjatve, in sicer prednostna terjatev v višini 30.748,79 EUR, od tega glavnica 16.785,21 EUR in kapitalizirane zamudne obresti v višini 13.963,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od začetka stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane osebe do plačila (I. točka izreka sodbe). Odločilo še je, da tožena stranka tožnici plača 3.989,15 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe).

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in naloži plačilo stroškov, ali da sodbo razveljavi in vrne v novo sojenje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V tej zadevi je tožeča stranka, ki je (izločitveni) upnik v stečajnem postopku nad kasneje najdenim premoženjem družbe A., d. o.o., zahtevala, da sodišče ugotovi, da ne obstaja terjatev druge upnice, to je tožene stranke, ki jo je preko državnega odvetništva prijavila v omenjenem stečajnem postopku.

Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je bila družba A., d. o. o., dne 14. 11. 2013 iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije. V zemljiški knjigi je bila družba A., d. o. o., vpisana kot lastnica nepremičnin na naslovu Ulica 1, X. Tožeča stranka je kot upnik predlagala začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe in uveljavljala izločitveno pravico na tem stanovanju. Tožena stranka je v obravnavanem stečajnem postopku po državnem odvetništvu priglasila prednostno terjatev v skupni višini 30.748,79 EUR in kot izvršilni naslov za prednostno terjatev navedla odločbo o davčnem inšpekcijskem nadzoru z dne 18. 3. 2013 v zvezi z neplačanimi prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Stečajni upravitelj je v celoti priznal terjatev tožene stranke, ki jo je tožeča stranka prerekala, zato je bila napotena na pravdo z zahtevkom, da sodišče ugotovi, da terjatev tožene stranke ne obstaja.

Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je pravica terjati priglašeno prednostno terjatev tožene stranke zastarala in zato ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljenih obveznosti v davčnem nadzoru teče pet-letni relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe (tretji odstavek 125. člena Zakona o davčnem postopku, ZdavP-2). Ne glede na določbo zastaranja pravice do odmere in izterjave pa davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje (peti odstavek 126. člena ZDavP-2).

Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je davčna obveznost po odmerni odločbi v tem primeru postala izvršljiva 7. 5. 2013 in je pravica izterjati davčno obveznost zastarala 7. 5. 2018. Tožena stranka je svojo terjatev priglasila šele, ko se je začel postopek nad premoženjem izbrisane osebe, to je 26. 7. 2022, kar je po mnenju sodišča prve stopnje prepozno. Sodišče prve stopnje je navedlo tudi, da je zastaranje terjatve tožene stranke zoper izbrisano družbo začelo teči z izdajo odločbe 7. 5. 2013 in se je izteklo 7. 5. 2018. Tožena stranka v obdobju od dneva izvršljivosti 7. 5. 2013 do izbrisa družbe iz sodnega registra 14. 11.2013 ni skušala uveljavljati svoje terjatve. Glede toženkinega sklicevanja na nepremagljive ovire iz 360. člena Obligacijskega zakonika (OZ), da v tem času ni teklo zastaranje, saj za premoženje dolžnice ni vedela, pa je po stališču sodišča prve stopnje treba imeti pri presoji nepremagljivih ovir iz člena 360. člena OZ ves čas pred očmi skrbnost dobrega gospodarstvenika, saj bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do izvotlitve generalne klavzule iz te določbe.

V tej zadevi gre za vprašanje izterljivosti terjatve, in sicer neplačanih prispevkov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v višini 16.785,21 EUR) ter nateklih in kapitaliziranih obresti od tega zneska (v znesku 13.963,58 EUR). Odmera prispevkov je bila narejena za leto 2013. Zakon o davčnem postopku je tisti predpis, ki ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov (1. alineja 1. odstavka 1. člena ZdavP-2). Na podlagi določb 3. in 4. odstavka 3. člena ZDavP-2 določbe zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za socialno varnost in tudi za pripadajoče zamudne obresti.1 Zaključiti je mogoče, da gre pri vprašanju toženkine glavnice in nateklih zamudnih obresti za obveznost, za katero veljajo pravila davčnega postopka. Določba petega odstavka 127. člena ZdavP-2 (ki je v veljavi od 1. 1. 2014, ZdavP-2G) določa, da se zastaranje pravice do izterjave zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon. Določba 360. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pa določa, da zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Glede na zgoraj navedeno je ZdavP-2 lex specialis nasproti splošni določbi obligacijskega prava o zadržanju zastaranja, ki pa ne ureja posebnih nepremagljivih ovir, zaradi katerih upnik ne bi mogel izterjati svoje obveznosti.2

6.Pritožnica je ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje navajala, da ni pravilno zastopana, saj bi jo po 12. členu Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) moralo zastopati državno odvetništvo. Tudi v pritožbi uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče soglaša z njenimi razlogi, saj iz citirane določbe izhaja, da gre za bistveno kršitev postopka med drugim, če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Iz pritožbe in podatkov spisa ni razbrati, da bi bila dejanja odobrena ali da bi se toženka zastopanju odrekla.

7.Drugi odstavek 12. člena ZDOdv določa, da v postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da jih je pristojna pobirati Finančna uprava Republike Slovenije, državno odvetništvo zastopa tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), razen če se temu odpovesta. Iz te določbe izhaja, da državno odvetništvo na podlagi samega zakona zastopa ZPIZ, torej toženko, v postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.

8.Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbi drugega odstavka 12. člena ZDOdv, ker je presodilo, da je upoštevaje jezikovno razlago drugega odstavka 12. člena ZDOdv mogoče skleniti, da ta določa obvezno zastopanje po državnem odvetništvu samo v primeru prijave in uveljavljanja terjatev. Uveljavljanje terjatev je podrobneje določeno v Pravilniku o postopku uveljavljanja terjatev Republike Slovenije v postopkih zaradi insolventnosti (Pravilnik), iz njegovih določb pa po mnenju sodišča prve stopnje nikjer ne izhaja, da uveljavljanje terjatev zajema tudi morebitne pravdne postopke, ki izhajajo iz napotitev na pravdo v primeru prerekanih terjatev.

9.Pritožbeno sodišče meni, da je treba glede termina uveljavljanje terjatve uporabiti namensko in zgodovinsko razlago ZDOdv. Prvoten predlog ZDOdv z dne 28. 12. 2016 je namreč v drugem odstavku 12. člena govoril samo o prijavi terjatve, v obrazložitvi k 12. členu pa je bilo pojasnjeno, da bo državni odvetnik na podlagi podatkov FURS prijavil terjatve v insolvenčne postopke, pri čemer pa ne bo za ZPIZ in ZZZS opravljal drugih nalog, povezanih s pravicami in dolžnostmi upnika v insolvenčnem postopku. Naslednji predlog ZDOdv z dne 12. 1. 2017, ki je bil tudi sprejet v Državnem zboru, pa v drugem odstavku 12. člena govori o prijavi in uveljavljanju terjatev (natančno takšno besedilo je zakonodajalec sprejel), v obrazložitvi k 12. členu pa pojasnjuje, da bo državno odvetništvo v primerih postopkov zaradi insloventnosti opravljalo tudi za ZPIZ in ZZZS enake naloge, kot jih bo opravljalo za FURS, in sicer bo za zavoda v teh postopkih opravljalo naloge prijave, uveljavljanja, spremljanja terjatev in morebitnega zastopanja in opravljanja dejanj v rednih sodnih postopkih. Po predlogu zakona bo postopke zaradi insolventnosti v zvezi s terjatvami FURS, ZPIZ in ZZZS v celoti pokrivalo državno odvetništvo, in sicer od začetka do konca postopka. V primerih, ko gre za zavarovane terjatve, kjer je ločitveni upnik Republika Slovenija, državno odvetništvo za ZPIZ in ZZZS opravlja tudi vse druge naloge, povezane s pravicami in dolžnostmi upnika v rednih sodnih postopkih. V postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatve iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da jih pobira FURS.

10.Z morebitnim zastopanjem in opravljanjem dejanj v rednih sodnih postopkih je imel predpisodajalec v mislih tudi pravdne postopke za ugotavljanje obstoja ali neobstoja v stečaju prerekanih terjatev. Da državno odvetništvo zastopa nosilca terjatve oz. skrbnika terjatve, v pravdnih postopkih v zvezi s prerekanimi terjatvami, izhaja tudi iz Pravilnika, čeprav to ni izrecno navedeno. Po Pravilniku skrbnik terjatve obvesti državno odvetništvo o začetem postopku zaradi insloventnosti nad dolžnikom (4. člen). Državno odvetništvo na podlagi podatkov skrbnika terjatve sestavi prijavo terjatve v postopek zaradi insolventnosti in jo pošlje sodišču, kopijo prijave terjatve pa pošlje skrbniku terjatve (5. člen). Nato državno odvetništvo obvešča skrbnika terjatve o zadevah in poteku postopkov, ki se nanašajo na obstoj in višino terjatve, skrbnik terjatve pa pošlje državnemu odvetništvu svoje stališče oziroma predlog za vložitev ustrezne vloge ali pravnega sredstva v postopku (6. člen). Pri postopkih, ki se nanašajo na obstoj in višino terjatve, gre tudi za pravdne postopke za ugotavljanje obstoja ali neobstoja prerekanih terjatev, 6. člen Pravilnika pa ima smisel samo, če tudi v teh postopkih državno odvetništvo zastopa nosilca terjatve. Določba 6. člena Pravilnika ne izključuje uporabe za terjatve ZZZS in ZPIZ.

11.Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo, saj glede na zgoraj navedeno ni bila pravilno zastopana in je s tem sodišče prve stopnje kršilo postopek po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (četrti odstavek 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku tožbo vroči državnemu odvetništvu, ki na podlagi zakona (drugi odstavek 12. člena ZDOdv) zastopa toženo stranko v zadevnem pravdnem postopku in nato po izvedenem postopku upoštevaje materialnopravna izhodišča odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

12.Glede na naravo stvari in okoliščine primera ter kršitev postopka, ki se nanaša na zakonito zastopanje stranke, je pritožbeno sodišče ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti. Višje sodišče je opravilo tehtanje med pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS in presodilo, da v tem primeru pretehta slednja. Šele po kontradiktornem razpravljanju o trditvah obeh strank, ki bosta pravilno zastopani in obrazloženi opredelitvi o predlaganih dokazih strank ter njihovi morebitni izvedbi bo lahko ugotovljeno dejansko stanje, ki bo upoštevaje materialno pravo ugodilo ali pa zavrnilo tožbeni zahtevek.

13.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1Da davčni organ pripravi sezname izvršilnih naslovov za ZPIZ in ZZZS, prijavo v stečajni postopek pa opravita zavoda sama, je pojasnjeno npr. v sklepu VSL Cst 339/2022 in v članku Katja Meško, Uveljavljanje terjatev iz naslova obveznih dajatev v insolventnih postopkih, Pravosodni bilten, 1/2015. Enako izhaja tudi iz besedila drugega odstavka 12. člena ZDOdv, kjer je določeno, da državno odvetništvo zastopa ZPIZ in ZZZS.

2Glej tudi VSRS Sklep X Ips 33/2019.

3http://vrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/0632abbcbaf3a132c1258097004af221/$FILE/VG__28_12_16_.pdf

4http://vrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/341b426b14d1656bc12580a60034f864/$FILE/NVG2_12_1_17_.pdf, str. 70.

5"Nosilec terjatve" je po prvem odstavku 2. člena Pravilnika: RS, ZPIZ ali ZZZS kot upravičenec do prejemkov na podlagi vzpostavljene terjatve.

6"Skrbnik terjatve" pa je po drugem odstavku 2. člena Pravilnika organ (neposredni proračunski uporabnik), ki določi višino terjatve in spremlja njen obstoj od njenega nastanka do prenehanja ter za račun nosilca terjatve izvaja vse potrebne ukrepe uveljavljanja terjatve s ciljem, da doseže njeno poplačilo. Skrbnik terjatve je nosilec terjatve ali drug organ oziroma organizacija, če zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis tako določa.

718. člen ZDOdv določa, da sodišča in drugi organi, pred katerimi državno odvetništvo zastopa subjekte iz 12. člena tega zakona, vročajo vsa pisanja sedežu ali zunanjemu oddelku državnega odvetništva, ki je v obravnavanem primeru pristojen za zastopanje (prvi odstavek). Vročitev, ki ni opravljena v skladu s prejšnjim odstavkom, nima pravnega učinka (drugi odstavek).