Jedro

Spor o vračilu preveč izplačanega denarnega zneska iz naslova nadomestila za invalidnost ni spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Pravice do nadomestila za invalidnost tožena stranka tožniku z izpodbijanima odločbama ni odrekla in to ni predmet tega spora. Gre za premoženjski socialni spor, in sicer za odločitev tožene stranke o ugotovljenem preplačilu nadomestila za invalidnost, in o dolžnosti tožnika, da preveč izplačan znesek vrne. Predmet spora je torej denarni zahtevek tožene stranke za vrnitev preveč izplačanega nadomestila za invalidnost, ki znaša 143,59 EUR. Vrednost spora ne dosega 40.000,00 EUR, tožnik pa zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tudi ni predlagal dopustitve revizije. Revizija glede na določbe ZPP in ZDSS-1 torej ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke, št. 8.031.527 z dne 20. 2. 2012 in št. 28 8031527 1 z dne 26. 1. 2012, in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.

2. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka ugotovila preplačilo nadomestila za invalidnost v znesku 143,59 EUR in odločila, da je tožnik dolžan vrniti to preplačilo. Podlaga za vračilo preplačila predstavlja pravnomočna odločba tožene stranke, št. 28-8031527 z dne 20. 12. 2011, s katero je bilo tožniku zaradi prenehanja delovnega razmerja (na katerega je bilo vezano izplačevanje) 21. 11. 2011 ustavljeno izplačevanje nadomestila za invalidnost. Tožnik se zoper to odločbo ni pritožil. Toženi strani je v pritožbenem postopku zoper odločbo, št. 28 8031527 1 z dne 26. 1. 2012, predložil zamudno sodbo in sodbo na podlagi pripoznave Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelka v Brežicah, Pd 130/2011 z dne 30. 12. 2011. S to sodbo je bilo ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonita, zato mu delovno razmerje 21. 11. 2011 ni prenehalo. Naknadno je tožena stranka tožniku z odločbo z dne 3. 4. 2012 ponovno priznala pravico do izplačevanja nadomestila za invalidnost od 22. 11. 2011 do 31. 12. 2011. 3. Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi morala tožena stranka ob tem, da je bila seznanjena z nasprotjem v izreku med pravnomočno sodbo sodišča in svojo odločbo, določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) razlagati tako, da zagotovi pravno varnost in spoštovanje pravnomočne sodbe sodišča. Ker ni ravnala tako in ni uporabila svojih pooblastil iz ZUP, je posegla v tožnikovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

4. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek tožnika. Presodilo je, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke zakoniti in pravilni, saj je imela tožena stranka materialnopravno podlago za odločitev v 275. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), in je pri odločanju tudi pravilno upoštevala pravnomočno odločbo, št. 28-8031527 z dne 20. 12. 2011, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnik v obdobju od 22. 11. 2011 do 31. 12. 2011 ni bil upravičen do izplačila nadomestila za invalidnost. 5. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni bistvena pravnomočna odločba, št. 28-8031527 z dne 20. 12. 2011. Tožena stranka kot nosilka in izvajalka pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS ne bi smela zanemariti pravočasno predložene sodbe in dejstva, da tožniku dne 21. 11. 2011 ni prenehalo delovno razmerje. Poleg tega se pritožbeno sodišče ni opredelilo do razlogov sodišča prve stopnje.

6. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni dovoljena.

8. Na podlagi 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je revizija dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (razen določenih taksativno navedenih izjem). Po 1. točki 31. člena ZDSS-1 je v premoženjskih socialnih sporih revizija dovoljena, če je dovoljena po določbah, ki urejajo pravdni postopek. Na podlagi 367. člena ZPP je revizija zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000,00 EUR, sicer pa le, če jo na predlog stranke dopusti sodišče. 9. Spor o vračilu preveč izplačanega denarnega zneska iz naslova nadomestila za invalidnost ni spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Pravice do nadomestila za invalidnost tožena stranka tožniku z izpodbijanima odločbama ni odrekla in to ni predmet tega spora. Gre za premoženjski socialni spor, in sicer za odločitev tožene stranke o ugotovljenem preplačilu nadomestila za invalidnost, in o dolžnosti tožnika, da preveč izplačan znesek vrne. Predmet spora je torej denarni zahtevek tožene stranke za vrnitev preveč izplačanega nadomestila za invalidnost, ki znaša 143,59 EUR. Vrednost spora ne dosega 40.000,00 EUR, tožnik pa zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tudi ni predlagal dopustitve revizije. Revizija glede na določbe ZPP in ZDSS-1 torej ni dovoljena.

10. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe 377. člena v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.