Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revident s splošnimi navedbami zelo hudih posledic ni izkazal, saj jih ni niti konkretiziral niti ni zanje predložil nobenih dokazov.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije št. 1631-296/2014/6 z dne 14. 1. 2015. Z njo je bilo ugotovljeno, da tožniku z dne 2. 1. 2015 preneha veljati licenca za delo na področju rentgenologije v Republiki Sloveniji (1. točka izreka odločbe). Odločitev temelji na določbah 35. člena Zakona o zdravniški službi in določbah Pravilnika o zdravniških licencah. Tožena stranka je z odločbo št. 021-14/2015/5 z dne 7. 4. 2015 zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. čelna ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga ugoditev reviziji, razveljavitev izpodbijane sodbe in ugoditev tožbi.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

6. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 687/2007 z dne 17. 6. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010, X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010, X Ips 355/2011 z dne 23. 11. 2011, X Ips 455/2012 z dne 24. 4. 2013, X Ips 258/2014 z dne 28. 8. 2014, X Ips 227/2015 z dne 26. 8. 2015), mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

7. Revident je navedel, da mu zaradi izpodbijane odločitve nastaja nepopravljiva škoda, saj ne more več opravljati svojega zdravniškega dela, na tak način pa je ogrožena njegova eksistenca.

8. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident s temi splošnimi navedbami zelo hudih posledic ni izkazal. Navedb ni niti konkretiziral niti ni zanje predložil nobenih dokazov. Glede na navedeno uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

9. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.