Jedro

Gre za položaje, ko lahko bolj kot negatorna tožba pridejo v poštev instituti t.i. sosedskega prava, ki rešujejo kolizije med lastninskimi pravicami na sosednjih ali prostorsko povezanih nepremičninah in zagotavljajo mirno sobivanje sosedov in sicer tako, da lastnikom dajejo nekatera pooblastila (na primer posekati veje, ki visijo s sosednje parcele) in pravice (na primer pobirati plodove, padle s sosednje nepremičnine), jim nalagajo določene dolžnosti (na primer trpeti nujno pot po svojem zemljišču v korist sosednjega) in določajo nekatere prepovedi (na primer povzročanja imisij).

Sosedsko pravo teži k vzpostavitvi ravnotežja v obsegu izvrševanja lastninske pravice različnih lastnikov sosednjih ali drugače prostorsko povezanih nepremičnin; vsaka od kolidirajočih lastninskih pravic pri tem izgubi delček absolutnosti.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta mejaša, njuni nepremičnini pa v naravi predstavljata vrstni stanovanjski hiši s pripadajočim zemljiščem. V nizu je več vrstnih hiš in vsaka je glede na predhodno nekoliko zamaknjena. Tako je tudi v konkretnem primeru. Tožnikova parcela št. 356 k. o. ... je predzadnja v nizu, toženčeva parcela št. 357 iste k. o. pa zadnja v nizu. Zgradbi se stikata na večjem delu vzhodnega zidu tožnikove hiše. Južni del tega zidu je zaradi zamika hkrati zid, ki omejuje toženčev atrij oziroma balkon, od skrajne severne točke pa je v obsegu zamika zid zgradil toženec. V tem delu toženčeva hiša meji na tožnikov vrt oziroma funkcionalno zemljišče. In obratno; v južnem delu tožnikov zid meji s funkcionalnim zemljiščem toženca.

2. Toženec je tisti del zidu, ki leži na meji s tožnikovim nepozidanim zemljiščem (na severu) toplotno izoliral. Na svoj zid je položil izolacijo debeline 12 cm z zaključnim slojem, pri čemer izolacija sega na oziroma nad zemljišče tožnika. Na južnem delu pa je na zid, ki je last tožnika, namestil izolacijo in zaključni sloj (po podatkih spisa debeline približno 5 cm), pri čemer debelina izolacije leži na oziroma nad zemljiščem toženca. V pritličju je na ta zid namestil poštni nabiralnik.

3. Tožnik je zahteval, da mora toženec poštni nabiralnik in izolacijo odstraniti; na severu zato, ker sega v njegov prostor, na jugu pa zato, ker je nameščena na njegov zid brez njegovega soglasja.

4. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožniku je pritrdilo, da ga je toženec vznemirjal v njegovi lastninski pravici, da pa tožba iz 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) daje lastniku varstvo le pred tistim vznemirjanjem, ki presega tolerančni prag. Na severu ta prag ni presežen, ker namestitev izolacije v debelini 12 cm, kolikor posega v zračni prostor tožnikove nepremičnine, ne ovira izvrševanja tožnikove lastninske pravice in mu ne povzroča škode. Na jugu pa tožnikova stena predstavlja logični zaključek toženčeve hiše, na katerem tožnik lastninske pravice sploh ne izvršuje.

5. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožnikovemu zahtevku ugodilo. Njegovo mnenje je bilo, da tožencu očitana ravnanja sežejo preko tolerančnega praga, potrebnega za nudenje sodnega varstva po 99. členu SPZ. Zaseg in uzurpacija zračnega prostora nad tožnikovo nepremičnino z ureditvijo fasade na severozahodni steni toženčeve hiše je po njegovem prepričanju poseg, ki ga tožencu ni treba tolerirati, saj pomeni hud poseg v njegovo lastninsko pravico. Toženec bi steno lahko izoliral tudi z notranje strani in poseg zaradi nujnega vzdrževanja njegove nepremičnine ni bil potreben. Na jugozahodnem zidu tožnikove hiše je bil spremenjen izgled zaradi spremembe barve in namestitve poštnega nabiralnika. Zid je bil pred toženčevim posegom v barvi, ki jo je izbral tožnik in brez poštnega nabiralnika, izbira barve in namestitev stvari na steno pa pomeni izvrševanje lastninske pravice. V obeh primerih je zato tožnik upravičen zahtevati sodno varstvo po 99. členu SPZ.

6. Na predlog toženca je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 361/2015 z dne 28. 1. 2016 dopustilo revizijo glede pravnih vprašanj: − ali je materialnopravno pravilno, da se kot protipravni poseg in vznemirjanje lastninske pravice tožnika v smislu 99. člena SPZ šteje izoliranje zunanje stene vrstne hiše tožene stranke v debelini izolativnega materiala 12 cm? in

− ali je sodišče druge stopnje, ko je ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, v zadostni meri utemeljilo svojo odločitev?

7. Toženec v reviziji v zvezi s prvim dopuščenim vprašanjem poudarja, da je izoliral zunanji del svoje hiše delno z nepovratnimi sredstvi investicijskega sklada s financiranjem in v skladu z zakonodajo Evropske unije, da evropski investicijski sklad take investicije stimulira kot okolju prijazne in da gre za hiše, zgrajene v sedemdesetih letih, ki so nujno potrebne energijske in vizualne obnove. Meni, da za uspeh z negatorno tožbo ne zadošča izkazana lastninska pravica in vsak poseg vanjo; poseg mora biti takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih glede na okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru je geografsko, sociološko in kulturno povsem sprejemljivo, da se opravi izoliranje sten hiš na zunanji strani, debelina izolacije 12 cm pa ne more predstavljati takega posega v lastninsko pravico tožnika, ki bi bil sodno varovan. Toženec je na svojem objektu izvrševal lastninsko pravico v skladu z njeno ekonomsko, socialno in predvsem ekološko funkcijo. Trčili sta torej dve varovani kategoriji, to je lastninski pravici obeh strank. Poseg na severni strani nikakor ni protipraven. Protipraven je le takrat, ko tisti, ki vznemirja, do tega nima pravice. Gre za pogoj objektivne protipravnosti. Ta ni izkazan, saj je celo tožnik sam izpovedal, da mu ni nasprotoval oziroma da ni nasprotoval postavitvi odra. Sledeč odločitvi in stališčem pritožbenega sodišča bi grobo posegli v lastninsko pravico revidenta.

8. Glede drugega dopuščenega vprašanja revident trdi, da drugostopenjsko sodišče ni pojasnilo, na katerih ugotovitvah temelji zaključek, da zaseg in uzurpacija zračnega prostora tožnika pomenita poseg, ki ga ni mogoče tolerirati, v zvezi s čimer ni odgovorilo na toženčeve navedbe v odgovoru na pritožbo. Poleg tega drugostopenjsko sodišče ni upoštevalo dejstva, da je oporni zid na jugu bil vseskozi v uporabi toženca in pred njim njegovih pravnih prednikov (staršev). Odgovorilo ni na trditve v odgovoru na pritožbo o tem, da tožnik ni utrpel nikakršne škode zaradi domnevnega posega v njegov zračni prostor in da namestitev izolacijskega materiala in obnovljena fasada ne predstavlja nobene dejanske ovire za izvrševanje tožnikove lastninske pravice. Izpodbijana sodba se, nadalje, ne opredeli do dejstva, da je treba lastninsko pravico izvrševati na pošten način, v skladu z njenimi funkcijami, ter do kolizije izvrševanja obeh lastninskih pravic.

9. Tožnik je na revizijo obrazloženo odgovoril. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj jo zavrne. Prereka revidentovo trditev, da je izolacijo namestil na svoj del hiše, saj je izolacijo namestil na jugovzhodno steno tožnikove hiše in jo oblekel v isto fasado kot svojo hišo. S tem je spremenil izgled pročelja tožnikove hiše, ki je zdaj zaradi toženčevega ravnanja pobarvana v različne barve. To in namestitev poštnega nabiralnika ni bilo za vzdrževanje tožnikove hiše nujno potrebno in pomeni poseg v tožnikovo nepremičnino. Fasada, ki jo je toženec naredil na steni tožnikove hiše, je za toženca izključno estetskega pomena in ne pomeni vzdrževanja ali izoliranja njegovega objekta. Z nasprotnimi trditvami toženec sodišče zavaja. Prav tako ni res, da bi z odstranitvijo izolacije s te stene bilo poseženo v toženčevo lastninsko pravico, ko pa gre za tožnikov zid. Sodišče druge stopnje je pravilno zaključilo, da tudi izbira barve in namestitev stvari na steni predstavlja izvrševanje lastninske pravice in da tožniku zato pripada varstvo po 99. členu SPZ. V tem primeru ne trčita dve lastninski pravici pravdnih strank, pač pa gre zgolj za lastninsko pravico tožnika, v katero je toženec protipravno posegel. Na severu pa je toženec nedopustno posegel v tožnikov zračni prostor, s čimer je zasegel del tožnikove terase po celotni višini zidu in s tem tožniku teraso zmanjšal. Namestitev izolacije na notranji strani stene ni nič neobičajnega ali neprimernega, zato tožniku ni treba tolerirati izolacijskega sloja, ki posega v njegov zračni prostor. Če bi sledili revizijskim navedbam, bi odprli prosto pot neomejenemu izoliranju hiš (vrstnih, v nizu) s poseganjem v zračni prostor sosednjih nepremičnin in zmanjševanju njihovega zračnega prostora. Toženec si je brez soglasja tožnika vzel pravico, ki pomeni hud poseg v lastninsko pravico slednjega.

10. Revizija je utemeljena.

11. Sodišči prve in druge stopnje sta odločili na podlagi 99. člena SPZ in uporabi te pravne podlage ni nasprotovala nobena od pravdnih strank. Da je toženec posegel v tožnikovo lastninsko pravico, sta bili nižji sodišči soglasni. Različna pa je njuna presoja, ali je bil tožnik vznemirjanje dolžan trpeti. Stališče pritožbenega sodišča je bilo, da ne in da je zato dolžan toženec vzpostaviti prejšnje stanje.

12. Revident utemeljeno opozarja, da so razlogi izpodbijane sodbe, s katero je sodišče druge stopnje spremenilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje, pomanjkljivi. Ne vsebujejo pojasnila, katere so tiste dejanske okoliščine, zaradi katerih je ocenilo, da toženčevi že opisani posegi pomenijo tako hud poseg v njegovo lastninsko pravico, da jih ni dolžan tolerirati. Pa tudi ne odgovora na toženčeve trditve v odgovoru na pritožbo, da tožnik obnavljanju fasade ni nasprotoval, da zaradi obnove fasade ni prizadet v izvrševanju lastninske pravice na svoji nepremičnini ter da jo je dolžan izvrševati pošteno in le v takem obsegu, da pri tem ne bo oviral toženca pri izvrševanju njegove lastninske pravice.

13. Pritožbeno sodišče je z opisano opustitvijo storilo procesno kršitev iz 14. točke (deloma prepleteno s kršitvijo iz 8. točke) drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo razveljavitev njegove sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločitev o pritožbi (prvi odstavek 379. člena ZPP).

14. V vsebinskem oziru Vrhovno sodišče na načelni ravni pritrjuje tožniku: lastnik sme vsakomur preprečiti posege v pravno oblast, ki mu jo daje lastninska pravica na stvari, razen, če imajo posegi tretjega pravno podlago ali če je lastnikova lastninska pravica omejena, posegi tretjega pa te omejitve ne presegajo. Varstvo pred posegi lastniku nudi predvsem negatorna tožba. Tako tožbo je vložil tudi tožnik.

15. Vendar pa je drugostopenjsko sodišče, ko je tožnikovi negatorni tožbi ugodilo, spregledalo posebno okoliščino konkretnega primera, namreč gradbeno zasnovo nepremičnin pravdnih strank, ki sta v naravi sosednji hiši v nizu vrstnih hiš, ki po več desetletjih od izgradnje, skladne s tedanjimi standardi, kličejo po prenovi, katere pomemben del je toplotna izolacija. Bistvena značilnost vrstnih hiš je, da se fizično stikajo s sosednjima hišama in segajo tik do meja z njima. V takih okoliščinah oziroma v pogojih tako tesne prostorske povezanosti nepremičnin so možnosti, da bo pri izvrševanju lastninske pravice nad hišama, ki pripada različnima lastnikoma, prišlo do kolizije, še toliko večje kot v siceršnjih razmerjih med mejaši. Gre torej za položaje, ko lahko bolj kot negatorna tožba pridejo v poštev instituti t.i. sosedskega prava, ki rešujejo kolizije med lastninskimi pravicami na sosednjih ali prostorsko povezanih nepremičninah in zagotavljajo mirno sobivanje sosedov1 in sicer tako, da lastnikom dajejo nekatera pooblastila (na primer posekati veje, ki visijo s sosednje parcele) in pravice (na primer pobirati plodove, padle s sosednje nepremičnine), jim nalagajo določene dolžnosti (na primer trpeti nujno pot po svojem zemljišču v korist sosednjega) in določajo nekatere prepovedi (na primer povzročanja imisij).2

16. Temeljno pravilo sosedskega prava je pravilo o prepovedi medsebojnega vznemirjanja. SPZ v 73. členu določa, da morajo zaradi sosedstva ali medsebojne povezanosti nepremičnin lastniki teh nepremičnin (1) svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode; (2) pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

17. Sosedsko pravo torej teži k vzpostavitvi ravnotežja v obsegu izvrševanja lastninske pravice različnih lastnikov sosednjih ali drugače prostorsko povezanih nepremičnin;3 vsaka od kolidirajočih lastninskih pravic pri tem izgubi delček absolutnosti. Posebnostim konkretnega primera ne ustreza nobeden od institutov sosedskega prava, ki jih ureja SPZ; dejanskim in pravnim okoliščinam primerna pot rešitve pa bi utegnila biti njihova analogna uporaba (na primer pravila o nujni poti (88. člen SPZ) v zvezi s pravili o gradnji čez mejo (47. člen SPZ)) in tehtanje koristi in škode sedanjih pravdnih strank v nepravdnem postopku (21. člen ZPP).

18. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Glej M. Juhart, M. Tratnik in R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 360 in 361. 2 Glej P. Klarič in M. Vedriš, Građansko pravo, Narodne novine, Zagreb 2006, stran 237. 3 Glej B. Strohsack, Imisije – razmerje med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom, Pravosodni bilten, letnik XII, št. 1-2/91, stran 52 in naslednje, povzeto po T. Frantar, Sosedsko pravo, Podjetje in delo, 1994, št. 5-6, str. 749-756.