Jedro

Ni zakonske podlage za pravno naziranje sodišča prve stopnje, da le dediči lahko predlagajo izdajo t.i. dodatnega sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvo sodišče je zavrglo predlog družbe d.d., za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po pok. B.Š.. Tako je odločilo, ker upnik ni stranka v zapuščinskem postopku. Proti sklepu se pritožuje navedena družba, uveljavlja vse tri pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga spremembo sklepa tako, da izda dodatni sklep o dedovanju po pok. B.Š.z vsebino, ki jo je upnik predlagal s svojo vlogo z dne 4.10.1999. Citira določbo 221. čl. Zakona o dedovanju in navaja, da zakon ne določa, da lahko vložijo zahtevo za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zgolj zakoniti dediči, pač pa razširja krog upravičencev na vse prizadete osebe. Upnik je izkazal pravni interes za izdajo sklepa o dedovanju. Iz originalnega izpiska iz sodnega registra izhaja, da je bil zapustnik imetnik 100 % poslovnega deleža v družbi d.o.o. Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, dolžnost sodišča je tudi v tem, da ugotovi, katero premoženje sestavlja zapuščino pokojnika. Odločitev o tem, kateri del premoženja bodo dediči dedovali, torej ni prepuščena prosti presoji dedičev. V kolikor bi držale navedbe sodišče iz obrazložitve sklepa, bi postala tudi določba 219. čl. Zakona o dedovanju nepotrebna. Pritožba je utemeljena. V konkretnem zapuščinskem postopku je sodišče dne 16.8.1999 izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo, da predstavlja zapuščino pok. B.Š. osebni avtomobil z zadnjo registrsko številko Kr K in za dedinjo razglasilo zapustnikovo ženo D.Š.. Pritožnik je s pisno vlogo z dne 5.10.1999 po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Zapustnik je bil namreč edini ustanovitelj družbed.o.o., s sedežem na istem naslovu kot je naslov zapustnikove žene. Zato predlaga, da sodišče z dodatnim sklepom ugotovi, da spada v zapuščinsko maso po pok. B.Š. tudi 100 % delež v navedeni družbi in s tem odredi prenos poslovnega deleža na zakonito dedinjo D.B.Š.. Zapuščina predstavlja vse zapustnikovo premoženje, vsa njegova premoženjska upravičenja in obveznosti, ki jih je imel ob smrti in ki po predpisih dednega prava lahko preidejo ob njegovi smrti na dediče. Poslovni delež se lahko odsvoji in deduje (to velja tudi za družbo z enim družbenikom - 1. odst. 416. čl. ZGD, člen 457 ZGD in naslednji). Po določbi 162. čl. Zakona o dedovanju je predmet zapuščinskega postopka ugotavljanje, kdo so dediči zapustnika, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zapuščinski postopek omogoča po eni strani dednopravnim upravičencem, da zavarujejo svoje pravice do zapuščine, tretjim osebam pa, da zavarujejo svoje pravice, ki so ogrožane zaradi smrti zapustnika. Postopek se uvede po uradni dolžnost, čim sodišče izve, da je nekdo umrl (164. čl. Zakona o dedovanju). Sodišče je dolžno presoditi predloge prizadetih oseb, ki jih podajo bodisi v pismeni bodisi v ustni obliki (165. čl. Zakona o dedovanju). Na zapuščinski obravnavi obravnava sodišče tudi, kolikšen je obseg zapuščine in kakšno premoženje spada v zapuščino (207. čl. Zakona o dedovanju). Tudi o obsegu zapuščine odloča sodišče praviloma, ko pridobi od prizadetih oseb potrebne izjave (že citirani člen Zakona o dedovanju). Pod naslovom "Dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju" ureja Zakon o dedovanju postopek, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo. Ker sodišče s sklepom o dedovanju odloči o usodi celotnega zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali ga je obravnavalo v celoti ali ne, se v primeru novo odkritega premoženja ne opravi nova zapuščinska obravnava, ampak sodišče razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa. V določbi 221. čl. Zakona o dedovanju tedaj ni opore za pravno naziranje prvega sodišča o tem, da le dediči lahko predlagajo izdajo t.i. dodatnega sklepa o dedovanju. Zato bo moralo prvo sodišče v nadaljevanju postopka vlogo pritožnika z dne 5.10.1999 vročiti dedinji, da se o njej izjasni in nato ugotoviti, ali zapuščino predstavlja tudi 100 % poslovni delež družbe d.o.o., in v skladu s svojo ugotovitvijo izdati ustrezno odločbo. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo po določbi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 163 Zakona o dedovanju.