Jedro

Kadar gre v posestnem sporu za dejanja, ki predstavljajo golo nagajivost ter so z vidika posestnika banalna, torej takšna, ki v izvrševanje posesti resno sploh ne posegajo, tedaj uveljavljanje pravice do sodnega varstva posesti predstavlja njeno zlorabo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala ugotovitev, da je toženka motila tožnika v njuni mirni in dobroverni posesti uživanja dela parcele štev. 1761/4 k.o. L. in severnega dela parcele štev. 1781/1 k.o. L. in sicer tako, da je na delih teh parcel pograbila listje ter da se ji zato prepove, da v nadalje na kakršenkoli podoben način posega v njuno posest. Sodišče pa je ustavilo postopek v delu, v katerem sta tožnika od toženke zahtevala, naj v 8 dneh odpeljano listje raztrosi nazaj po pograbljeni površini. Tožnikoma je naložilo, naj toženki povrneta njene pravdne stroške v višini 1.077,64 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti sklepu se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pritožujeta tožnika. Sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep razveljavi oziroma ga spremeni.

3. Pritožnika se sklicujeta na pravdno zadevo opr. št. P 72/2004 istega prvostopnega sodišča. V tisti pravdni zadevi je An. L. zatrjevala, da naj bi tožnika asfaltirala dostop do svoje hiše in s tem tudi na parcelo štev. 1761/4 k.o. L. in, da sta nasula zemljo v dolžini okoli 14 metrov in širine 2 metra, zasula stezo, zasejala travo in jo pokosila. Iz te tožbe naj bi jasno izhajalo, da sta tožnika del parcele št. 1761/4 k.o. L. imela v svoji posesti.

4. Del parcele štev. 1761/4 k.o. L., na katerem naj bi bilo storjeno motilno dejanje toženke, leži med asfaltirano potjo in gozdom. Med potjo in gozdom je pas širine približno 15 metrov. Prav na tem travnatem delu je toženka v kritičnem času grabila listje. Navajata, da je tam nekaj košatih dreves, ki se raztezajo globoko nad travnik. Zato listje z dreves pada samo od sebe zaradi gravitacije na travnati pas, del listja pa jesenski vetrovi razneso po celem travniku. Zato je verjeti tožnikoma, da je toženka grabila listje tudi na pasu med asfaltno potjo in gozdom. Tak zaključek naj bi izhajal tudi iz pričevanja A. K., ki je sicer sin toženke.

5. Pritožnika opozarjata na pravdno zadevo P 2000/2004, v kateri je isti sodnik utemeljeval, da je An. L. zaščitila posest z negatorno tožbo in da zato toženca nimata posestne zaščite. V tem sklepu pa se isti sodnik opredeljuje povsem drugače. 6. Pritožnika navajata, da je toženka v kritičnem času imela motiv, da z grabljenem listja na spornem zemljišču dokazuje, da tožnika nista imela v posesti tega dela parcele. Sodišče iz tega zornega kota ravnanja toženke ni ocenjevalo, čeprav toženka v kritičnem času ni potrebovala listja in listje še ni v celoti odpadlo z drevja.

7. Sodišče tudi ni jasno pojasnilo odločilnega dejstva, zakaj ni verjelo izpovedbi tožeče stranke, ki je vendarle skladna z izpovedbo A. K. in Am.L..

8. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, katere plod je odločilna ugotovitev, da toženka listja ni grabila na tistem delu sveta, ki sta ga imela tožnika v posesti. Vse, kar navajata sedaj v pritožbi, je navajanje mimo takšne odločilne ugotovitve. Gradi namreč na predpostavki, da je toženka listje grabila na tistem delu sveta, ki je bil predmet druge motenjske pravde, na katero se sklicuje pritožba. Ta predpostavka pa, kot že rečeno, ne ustreza dejanski podlagi izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe, ki so povzete pod točkama 3 in 5 tega sklepa, so tako povsem irelevantne

11. Pritožbene navedbe pod točko 4 ne omajajo prepričanja, da je dejansko stanje glede vprašanja, kje je toženka grabila listje, pravilno ugotovljeno. Tega ne spremeni niti miselna vizualizacija (kakršno skušajo vzbuditi pritožbene navedbe) razprostranjenih krošenj dreves, s katerih odpada jesensko listje ter vetra, ki to listje nato vrtinči in raznaša naokoli. Četudi je ta jesenski pojav, na katerega se sklicuje pritožba, v resnici tak, to še ne pomeni, da je toženka grabila listje na tem delu sveta in ne tam, kjer ga je po ugotovitvah sodišča prve stopnje. Dokazna ocena (podana na koncu druge in na pretežnem delu tretje strani sklepa sodišča prve stopnje) je sklenjena in prepričljiva, saj je njegovo notranje prepričanje ustrezno pozunanjeno v razlogih sklepa. S tem je odgovorjeno tudi na pritožbeno navedbo, ki je povzeta v 7. točki tega sklepa.

12. Pritožbene navedbe, povzete pod točko šest, ki govorijo o motivu za grabljenje listja ter o potrebi po listju, so nerazumljive ter jih tako ni mogoče uvrstiti v nobenega izmed zakonitih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP).

13. Ne glede na zavrnitev pritožbenih navedb, kar ob dejstvu, da niso podani niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, narekuje potrditev izpodbijanega sklepa, pa pritožbeno sodišče dodaja, da predstavlja uveljavljanje posestnega varstva v obravnavani zadevi tudi zlorabo pravice do sodnega varstva posesti. Sodno varstvo posesti ima namreč dvojen namen. Zaradi zreduciranosti posestne pravde na dejanska vprašanja posesti in motenja le-te omogoča hitro rešitev zadeve. Drugi namen pa je varstvo pred samovoljo. Posestno varstvo je sicer širše od varstva z začasnimi odredbami, ki zasledujejo podoben namen, a vendar ne more biti vseobsegajoče. Tudi pravica do sodnega varstva posesti je pravica, ki jo je treba izvrševati v skladu z njenim namenom. Ta namen se v življenju kaže v tem, da se na civiliziran način (v sladu z izročilom pravne države) omogoča normalno izvrševanje posesti. Tudi motilno dejanje mora biti zato takšne vrste, da resno onemogoča ali otežuje izvrševanje posesti. Kadar pa gre za golo (in neškodljivo) nagajivost (npr. med sosedi), za dejanja, ki so z vidika pravnega položaja posestnika banalna, torej takšna, ki v izvrševanje posesti resno sploh ne posegajo, tedaj uveljavljanje pravice do sodnega varstva posesti predstavlja njeno zlorabo. Grabljenje listja na odprtem svetu (torej na svetu, ki bil bil del ograjenega vrta, dvorišča in podobno) je lahko problematično iz golih načelnih razlogov. Te načelne razloge, ki pomenijo absolutno nedotakljivost posesti, pravni red sicer priznava – vendar v okviru pravice do posesti. Uporaba pravice do sodnega varstva posesti v motenjski pravdi pa v tem primeru predstavlja zlorabo pravice ter ne more uživati sodnega varstva.

14. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).