Jedro

Ker je bila tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, je nezakonita, saj zakon v času pripravništva take odpovedi ne dovoljuje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 6. 3. 2015. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku za čas do 5. 10. 2015, zavrnilo pa je zahtevka, ki sta se nanašala na čas po 5. 10. 2015. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka. Ugotovilo je, da je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas pripravništva na delovnem mestu komercialista – referenta za fizične in pravne osebe, od 5. 1. 2015 do 5. 10. 2015. Ker je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga v času pripravništva, je odpoved nezakonita, saj se v času pripravništva lahko odpove pogodba le, če so podani razlogi za izredno odpoved v skladu z določbo 123. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji). Poleg tega vsebina kršitev ne dosega standarda hujše kršitve (z znaki kaznivega dejanja), saj je šlo le za napake pri knjiženju, ki se morajo v času pripravništva blažje obravnavati.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče ugodilo nesklepčnemu tožbenemu zahtevku, ker naj bi tožnik zahteval priznanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, saj je zahteval neomejeno priznanje pravic iz delovnega razmerja ne glede na časovno določenost trajanja v pogodbi o zaposlitvi, sodišče pa jih je priznalo le do 5. 10. 2015, češ da ni zahteval trajanja delovnega razmerja za nedoločen čas. Taka obrazložitev je nerazumljiva in s tem je sodišče tudi prekoračilo tožbeni zahtevek. Določba 123. člena ZDR-1 je bila uporabljena zmotno, saj je tožena stranka v razlogih odpovedi navedla razloge za izredno odpoved. Navedena določba ne zahteva izdaje izredne odpovedi, ampak zadostujejo vsebinski razlogi za izredno odpoved.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija kot revizijski razlog med drugim navaja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka, ki pa je dovoljen revizijski razlog samo, če do nje pride šele v postopku pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 370. člena ZPP). Ker je v obravnavni zadevi sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo revidenta, s katero je izpodbijal prvostopenjsko ugodilno sodbo, do take kršitve ni moglo priti na drugi stopnji, zato revizijsko sodišče te zatrjevane kršitve ne more presojati.

8. Revizija neutemeljeno izpodbijani sodbi očita nerazumljivost (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) oziroma ugoditev nesklepčnemu zahtevku. Tožnik je imel z revidentom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, v tožbenem zahtevku pa priznanja pravic v okviru reintegracijskega in reparacijskega zahtevka ni omejil na iztek pogodbe s 5. 10. 2015. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku dne 24. 9. 2015 in je tožniku pravilno priznalo pravice iz delovnega razmerja le do 5. 10. 2015, ko bi mu sicer prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas. Tožnik je v tožbenem zahtevku navedel vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila v postopku tudi ugotovljena na podlagi izvedenih dokazov, kar je omogočilo pravni sklep o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede nezakonitosti izpodbijane odpovedi. Tožnik ni navajal niti dokazoval, da bi obstajala pravno relevantna dejanska podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku za čas po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato je bil zahtevek v delu, ki je presegal datum 5. 10. 2015, pravilno zavrnjen. Tožnik je bil v tem delu neuspešen zaradi neutemeljenosti tožbenega zahtevka, ker je v tem delu zahteval več, kot mu je bilo prisojeno. To pa zato ne pomeni, da je bil tožbeni zahtevek nesklepčen oziroma, da je izdana sodba protislovna.

9. Materialno pravo ni zmotno porabljeno.

10. V skladu z določbo 123. člena ZDR-1 delodajalec v času trajanja pripravništva pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

11. Tožniku je bila v času pripravništva redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnega razloga v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Da gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, sta sodišči nižjih stopenj po presoji revizijskega sodišča pravilno sklepali, kljub temu, da je revident mešal redno odpoved z izredno, saj je v uvodu odpovedi (naslovljene odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov) navedel, da v skladu z določbo 89. člena ZDR-1 izredno odpoveduje pogodbo iz krivdnih razlogov, v obrazložitvi pa je navedel, da teče 15-dnevni odpovedni rok za redno odpoved iz krivdnih razlogov od vročitve naprej, da je vmes začel tudi postopek izredne odpovedi, ki ga je nadaljeval kot redno odpoved in da je redna odpoved podana iz krivdnih razlogov. Poleg tega je bil tožnik predhodno opomnjen pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi kršenja delovnih obveznosti 4. 2. 2015, odpoved pa je bila podana z odpovednim rokom (1). Tudi iz drugih pravnih in dejanskih opredelitev odpovedi izhaja, da je tudi sam revident štel odpoved za redno iz krivdnega razloga. Ker je bila tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, je nezakonita, saj zakon v času pripravništva take odpovedi ne dovoljuje (123. člen ZDR-1).

12. Revizija se neutemeljeno zavzema za razlago, po kateri bi lahko delodajalec delavcu redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bi sama vsebina kršitve ustrezala teži in naravi kršitev, ki sicer napolnjujejo pravni standard razlogov za izredno odpoved. Po presoji revizijskega sodišča iz besedila 123. člena ZDR-1 izhaja, da je zakonodajalec želel omejiti vrsto odpovedi v času pripravništva le na izredno in je s tem izključil možnost redne odpovedi.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

(1) Izredna odpoved pa izrecno izključuje možnost uporabe odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).