Jedro

Prvostopenjska sodnica je na naroku za glavno obravnavo dne 14. 2. 2014 tožničinega pooblaščenca (odvetnika) določno vprašala ali ima glede na navedbe o tožničinih vlaganjih še kakšne trditve glede nastanka njene solastninske pravice. V polju običajnega pravniškega diskurza bi moralo biti odvetniku popolnoma jasno, da bi moral za zagotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka postaviti dodatne trditve o vzroku povečanja tožničinega solastninskega deleža (če je za takšne trditve sploh obstajala dejanska podlaga), ki bi seveda morale biti podprte z ustreznimi dokazni predlogi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo (gledano vsebinsko) zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da je tožnica zaradi vlaganj v sporno nepremičnino postala njena solastnica do nadaljnjih 2/8 (kar pomeni, da je sedaj solastnica do 1/2), toženec pa je dolžan izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere naj bi se tožnica vknjižila kot solastnica do 1/2. 2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožničino pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razlogov „zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve pravil postopka v okvirih izpostavljenih pomembnih pravnih vprašanj“. Sodišče je na glavni obravnavi, ki jo je opravilo 14. 2. 2014 zavrnilo predlagane, a ne izvedene dokaze, tudi zaslišanje tožnice. Tožnico je le „pavšalno“ pozvalo ali ima glede na navedbe o vlaganjih še kakšne trditve, v pasivnosti pa je ocenilo, da je tožbeni zahtevek ostal nesklepčen. Sodišče bi se moralo opredeliti, kateri člen bo vzelo kot podlago za odločanje in v zvezi s tem pozvati tožnico na dopolnitev. Zgolj na tak način stranke vedo, kaj razmišlja sodišče in na kateri podlagi namerava izvajati dokaze ter presojati utemeljenost zahtevka. Tako kot veljajo pravila za stranke, da mora biti podana ustrezna trditvena podlaga, morajo tudi sodišča stranke pozivati, da dopolnijo trditve v obliki konkretnega, sicer je možnost za povzročitev sodbe presenečenja popolna. Dolžnost razpravljajočega sodnika je po 285. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik, da predstavi, kaj je relevantnega za obravnavo. V skladu s citirano določbo ZPP mora poskrbeti na primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. V odsotnosti zaslišanja tožnice je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj sodišče zgolj ugiba, da je šlo pri vlaganjih tožnice v obravnavani nepremičninski objekt za nujno reagiranje za sanacijo po poplavi. S sanacijo, ki je bila potrebna ni nastala nova stvar, spremenila pa so se solastninska razmerja. Pridobitev ustreznih solastninskih razmerij je mogoče z uporabo 22. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR. Višina solastninskih deležev je opredeljena s sklicevanjem na določbi 22. in 23. člena ZTLR. „Nesporno je, da ustrezna adaptacija in obstoječ tožničin solastninski delež upravičuje zahtevek do stvarno pravnega zahtevka.“ Sodišče prve stopnje naj bi v svoji obrazložitvi navedlo, da terjatev tožnice nima narave originalnega načina pridobitve lastninske pravice (pooblaščenec revidentke verjetno cilja na originarni način pridobitve lastninske pravice). Revidentka nadalje še opozarja, da poziv, ki ga je prvostopenjsko sodišče dalo tožnici, ni bil zadosten v smislu materialno procesnega vodstva, napačno pa naj bi bilo tudi stališče, da je sodišče vezano na vsebinsko odločanje samo v primeru, ko so v navedbah strank izrecno navedeni zakonski termini, ne pa tudi takrat, ko iz navedb strank zakonski termini smiselno izhajajo. V vlogah je bila opisana sanacija nepremičnine, opis pa kaže na to, da je nastalo nekaj novega.

4. Revizija je bila vročena tožencu, ta pa na revizijo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Stališče Vrhovnega sodišča je, da je pritožbeno sodišče v okviru pritožbenih trditev pravilno ocenilo, da je tožnica vložila nesklepčno tožbo in te pomanjkljivosti ni odpravila, kljub pravilnemu opozorilu sodišča prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo. Zgolj vlaganje v nepremičnino, ki je v solastnini pravdnih strank, ne more imeti za posledico povečanja solastninskega deleža investitorja. To velja tako za relevantno časovno obdobje, za katero je treba uporabiti določbe ZTLR, kakor tudi za tisto, za katero je odločilna ureditev Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). V skladu z določbami 48. člena SPZ bi lahko tožnica pridobila večji solastninski delež zaradi opravljenih investicij le, če bi se tako dogovorila s solastnikom. V skladu z določbami 21., 22. in 23. člena ZTLR pa je bilo v izjemnih primerih mogoče pridobiti (so)lastninsko pravico le, če je šlo za zgraditev samostojne gradbene celote.(1) Ustvaritev nove stvari je namreč praviloma institut premičninskega prava in ga zato ni mogoče uporabiti kot razlog povečanja tožničine solastninske pravice na sporni nepremičnini.(2)

7. Tožnica res ni bila dolžna navesti pravne podlage tožbenega zahtevka (sodišče nanjo tudi ne bi bilo vezano)(3), vendar ta okoliščina sama po sebi na utemeljenost tožbenega zahtevka ne more vplivati. Tožba je sklepčna, če izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi.(4) S tem v zvezi je pravilno stališče nižjih sodišč, da iz pravočasno navedenih dejstev, ki jih je podala tožnica, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz nobene pravne podlage, ki bi bila lahko relevantna za odločitev o tožbenem zahtevku. S tem v zvezi niti revizija ne vsebuje ustrezno argumentiranih trditev (med takšne trditve vsekakor ni mogoče uvrstiti revidentkine trditve o „nastanku nove stvari“, ki jo najdemo na zadnji strani revizije, saj posplošenih trditev o sanaciji poplavnega stanja ni mogoče šteti za utemeljen razlog povečanja solastninskega deleža).

8. Prvostopenjska sodnica je na naroku za glavno obravnavo dne 14. 2. 2014 tožničinega pooblaščenca (odvetnika) določno vprašala ali ima glede na navedbe o tožničinih vlaganjih še kakšne trditve glede nastanka njene solastninske pravice. V polju običajnega pravniškega diskurza bi moralo biti odvetniku popolnoma jasno, da bi moral za zagotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka postaviti dodatne trditve o vzroku povečanja tožničinega solastninskega deleža (če je za takšne trditve sploh obstajala dejanska podlaga), ki bi seveda morale biti podprte z ustreznimi dokazni predlogi.

9. Zavrnilna sodba sodišča prve stopnje tako tudi ne predstavlja sodbe presenečenja.

10. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.(5) .

Op. št. (1): Primerjaj npr. sodbo VS RS II Ips 286/2008 z dne 15. 5. 2008. Op. št. (2): Primerjaj sodbo in sklep VS RS II Ips 246/2005 z dne 17. 9. 2007. Op. št. (3): Primerjaj določbo tretjega odstavka 180. člena ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj npr. 3. točko prvega odstavka 318. člena ZPP.

Op. št. (5): Primerjaj določbi 378. in prvega odstavka 371. člena ZPP.