Jedro

Uporaba določbe prve alineje 75. člena ZDR ne pride v poštev, če poslovodna oseba izrecno sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in tudi iz pogodbe same ne izhaja, da bi bilo delovno razmerje vezano na mandat opravljanja poslovodne funkcije, ali da bi bila predčasna razrešitev razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas kot direktor. S 16. 2. 2009 je bil na njegov predlog razrešen kot direktor, tožena stranka pa ga je s tem dnem odjavila iz socialnega zavarovanja, kot da mu je prenehalo delovno razmerje.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje prenehalo nezakonito oziroma brez pravne podlage. Želja tožnika je bila le, da se ga razreši opravljanja del in nalog direktorja, s hkratno željo, da še naprej ostane v delovnem razmerju. Tožena stranka je tožnika naknadno z naslednjim dnem tudi ponovno prijavila v socialno zavarovanje.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tudi zanjo ni sporno, da tožniku delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala na enega od načinov, predvidenih v ZDR. Vendar pa naj bi šlo za primer, ko bi sodišče moralo izhajati iz logične razlage, da je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi prve alineje 75. člena ZDR. Po prepričanju tožene stranke izjava delavca, da dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne želi več opravljati, pomeni, da je potekel čas za katerega je bila pogodba sklenjena. Obširno utemeljuje svoje stališče oziroma dokazno oceno, ki bi jo moralo sprejeti sodišče in še navaja, da gre za majhno družbo, ki nima na pretek delovnih mest. Kljub temu, da ga ne potrebuje, je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, vendar je tožnik odklonil podpis.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

7. Glede na revizijske razloge je predmet revizijske presoje le vprašanje ali je sodišče pravilno uporabilo določbo prve alineje 75. člena ZDR oziroma točneje, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko te določbe ni uporabilo.

8. Revizija ima prav, da je zadeva v bistvu zelo preprosta in je zato revizija sama tudi nepotrebna. Za toženo stranko ni sporno, da tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala iz nobenega zakonsko določenega razloga. Torej ne gre za vprašanje zakonitosti odpovedi s strani delodajalca.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da tudi tožnik sam ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi. Na tako dejansko ugotovitev je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ob tem le pripominja, da seveda ni nič nelogičnega v tem, da direktor, ki ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za nedoločen čas, po predčasni razrešitvi še naprej ostane v delovnem razmerju. ZDR pa omogoča logično in ustrezno rešitev v primerih, kot jo navaja revizija. Če tožena stranka tožniku ni mogla zagotoviti drugega dela, bi mu pogodbo o zaposlitvi lahko odpovedala iz tega razloga – odpovedala po zakonitem postopku in posledicah, ne pa ga enostavno odjavila iz socialnega zavarovanja.

10. Po prvi alineji 75. člena ZDR pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Že po logiki stvari pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, na ta način ne more prenehati. Tako pogodbo je treba odpovedati na enega od zakonsko določenih razlogov. Ni pa mogoča razlaga, kot jo ponuja revizija: da bi pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, šteli za pogodbo za določen čas. Ravno obratno. ZDR izhaja iz tega, da so pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, in se lahko sklepajo le iz zakonsko predvidenih razlogov. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.

11. Bistvena in obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi za določen čas je tudi opredelitev časa, za katerega je sklenjena (peta alineja prvega odstavka 29. člena ZDR): bodisi z določitvijo datuma ali drugačne časovne opredelitve, bodisi tako, da je glede na razlog mogoče nedvomno ugotoviti čas, za katerega je sklenjena. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sicer lahko sklenejo tudi poslovodne osebe (peta alineja prvega odstavka 52. člena ZDR). Če pa poslovodna oseba izrecno sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in tudi iz pogodbe same ne izhaja, da bi bilo delovno razmerje vezano na mandat opravljanja poslovodne funkcije, ali da bi bila predčasna razrešitev razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, potem uporaba določbe prve alineje 75. člena ZDR ne pride v poštev.

12. Ker revizijski očitki niso utemeljeni in je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.