Jedro

Izpodbijana odločba revidenta zavezuje le k ustavitvi gradnje prizidka, ne pa k rušitvi (zunanjega zidu) tega prizidka, zato revident dovoljenosti revizije ne more utemeljevati s sklicevanjem na ogroženost življenja ljudi, ki v prizidku živijo oziroma ga uporabljajo. Iz istih razlogov tudi ne more uspeti z zatrjevanjem nastanka škode na objektu kot posledice rušenja, niti s sklicevanjem na stroške za rušenje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (revident) po odvetniku dne 31. 3. 2010 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje je na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana z dne 25. 5. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 26. 8. 2009. Ta je s citirano odločbo na podlagi tožnikove pritožbe odpravila odločbo prvostopenjskega organa v 1., 3., 4. in 5. točki izreka in jih nadomestila z novimi 1., 3. in 5. točko izreka. V 1. točki je tožniku - investitorju - naložila, da mora ustaviti gradnjo prizidka ob južni meji s tam navedenim in na tam navedenem zemljišču, dokler ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja, v 3. točki je izrekla prepovedi (iz 158. člena Zakona o graditvi objektov), v 5. točki pa odločila, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. V preostalem delu je tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnila in so tako ostale v veljavi 2. točka izreka (da mora tožnik v tam navedenem roku zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja), 6. točka izreka (da pritožba zoper prvostopenjsko odločbo ne zadrži njene izvršitve) ter 7. točka izreka (da je odločba izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta).

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

7. Tega revident ni storil. Zatrjuje namreč, da bi bilo z rušitvijo južnega prizidka k stanovanjski stavbi ogroženo življenje dveh družin, tudi majhnih otrok oziroma ogroženo življenje tožnika in njegove družine. Pri tem se sklicuje na Poročilo Gradbenega inštituta ZRMK, d. o. o., z dne 22. 9. 2006 o opravljenem pregledu nosilnih konstrukcij južnega prizidka k tožnikovi hiši s strokovnim mnenjem o možnih vplivih delnega rušenja zgradbe na varnost in stabilnost zgradbe, iz katerega izhaja, da bi izvedba načrtovanih posegov rušitve revidentovega prizidka bistveno poslabšala statično in protipotresno varnost osnovnega objekta. Nadalje še pojasnjuje, da bi se zaradi vibracij in pojavov krčenja novo grajenih zidov povečale razpoke, nastale pa bi tudi nove razpoke ali pa pomiki v območju neustrezno izvedenih ležišč stropov. Zatrjuje, da prizidek nima negativnih vplivov na osenčenje sosednjega zemljišča, izvedba rušenja pa bi bila povezana z ogromnimi stroški, ki bi bistveno presegali 20.000,00 EUR.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča s takimi navedbami ni izkazal, da so zatrjevane posledice izpodbijane odločitve zanj zelo hude. V obravnavani zadevi sta izpodbijani upravni odločbi, izdani v inšpekcijskem postopku zaradi gradnje, neskladne z gradbenim dovoljenjem (za legalizacijo južnega prizidka k revidentovi hiši), ki je postalo pravnomočno 4. 5. 2006. Gradbeno dovoljenje v zvezi s sanacijo sicer med drugim določa, da je treba pri prizidku ob južni meji nosilni zunanji zid ob južni strani porušiti in premakniti proti objektu za 50 cm, da se zagotovi zahtevani odmik 4,00 m od sosednjega zemljišča. V tem upravnem sporu pa izpodbijana odločba tožene stranke v 1. točki izreka revidenta - investitorja - zavezuje le k ustavitvi gradnje tam opredeljenega prizidka, ne pa k rušitvi (zunanjega zidu) tega prizidka. Zato revident dovoljenosti revizije ne more utemeljevati s sklicevanjem na ogroženost življenja ljudi, ki v prizidku živijo oziroma ga uporabljajo. Iz istih razlogov tudi ne more uspeti z zatrjevanjem nastanka škode na objektu kot posledice rušenja, niti s sklicevanjem na stroške za rušenje. Revizija zato iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

9. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).