Jedro

Dilema, s katero se je moralo tu soočiti Vrhovno sodišče, je, ali je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj procesne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ali pa zgolj dvomi, da je bila vročitev pravilno opravljena.

Če bi veljalo slednje, potem zadeva na pritožbeni stopnji sploh še ne bi bila zrela za odločitev o pritožbi, marveč bi bilo treba opraviti postopek po drugem odstavku 345. člena ZPP oziroma izpeljati dokazni postopek o spornih procesnih dejstvih. Tedaj bi se Vrhovnemu sodišču zastavilo vprašanje, na katerega doslej še ni odgovorilo: ali je namreč uporaba kasatoričnega pooblastila v takšnem primeru zajeta s pritožbenimi razlogi po 357a. členu ZPP.

Ob ugotovitvi, da vročitev tožbe ni bila pravilna, je na dlani, da je postopek šele na začetku in torej spada pred sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo.

2. Pritožbeno sodišče je toženkini pritožbi ugodilo, zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3. Tožnik zoper razveljavitveni sklep vlaga pritožbo po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi se sklicuje na napotke pritožbenega sodišča sodišču prve stopnje. Iz njih izhaja, da bi bilo treba šele ugotoviti, ali je bila tožba pravilno vročena. Če se bo torej izkazalo, da je bila, je zadeva s tem zaključena. To bi lahko storilo pritožbeno sodišče samo in skrajšalo postopek.

4. Toženka je na pritožbo odgovorila. Navedla je, da je Višje sodišče ugotovilo, da vročitev ni bila pravilno opravljena. Nato je podalo napotila sodišču prve stopnje, kako ravnati, da bo tožba pravilno vročena. Pravdni postopek med strankama se torej sploh še ni začel. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožba po 357.a členu ZPP je zamejena na preizkus pravilnosti uporabe kasatoričnega namesto reformatoričnega pooblastila (glej drugi odstavek 357.a člena ZPP).

7. Dilema, s katero se je moralo tu soočiti Vrhovno sodišče, je, ali je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj procesne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ali pa zgolj dvomi, da je bila vročitev pravilno opravljena.

8. Če bi veljalo slednje, potem zadeva na pritožbeni stopnji sploh še ne bi bila zrela za odločitev o pritožbi, marveč bi bilo treba opraviti postopek po drugem odstavku 345. člena ZPP oziroma izpeljati dokazni postopek o spornih procesnih dejstvih. Tedaj bi se Vrhovnemu sodišču zastavilo vprašanje, na katerega doslej še ni odgovorilo: ali je namreč uporaba kasatoričnega pooblastila v takšnem primeru zajeta s pritožbenimi razlogi po 357a. členu ZPP.

9. Če pa je po presoji višjega sodišča zamudna sodba obremenjena s kršitvijo pravil o vročanju tožbe v odgovor, tedaj je na dlani, da se postopek nahaja šele na začetku, začetek postopka pa spada na sodišče prve stopnje in je potemtakem tudi na dlani, da je bila uporaba kasatoričnega pooblastila nujna.

10. Napotki v 8. točki izpodbijanega sklepa vzbujajo dvom glede navedenega izhodiščnega vprašanja. To pa ne velja za nosilne razloge v 7. točki izpodbijanega sklepa. Iz njih jasno izhaja, da pravilna vročitev tožbe že na podlagi samih vročilnic, ki so pripete k tožbi, ni izkazana. Iz tega sledi, da tožba ni bila pravilno vročena.

11. Ob prej povzetem procesnem dogajanju na prvi stopnji je uporaba kasatoričnega pooblastila ne le razumna, marveč nujna. Na podlagi četrtega odstavka 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo ter izpodbijani razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča potrdilo (četrti odstavek 357a. člena ZPP).