Jedro

S tem, ko tožnik pravi, da še vedno vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, tožnik navaja enake razloge, kot jih je navajal v prošnji, o kateri je tožena stranka vsebinsko že odločila, ter iste razloge, kot jih je navajal tudi pri razgovoru v zvezi s prvim zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Tudi na razgovoru v zvezi z drugim zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka je povedal, da je razloge zaradi katerih podaja drugi zahtevek, že navedel tako pri podaji prve prošnje kot tudi pri vložitvi prve zahteve za uvedbo ponovnega postopka. Tožena stranka pa se je tudi v izpodbijanem sklepu opredelila do zatrjevanega novega dejstva oziroma dokaza v obliki dokumenta, ki izkazuje, da je tožnikov oče taliban. Opredelila se je tudi do zatrjevanega dejstva, da je tožnikov oče taliban, kakor tudi do tega, ali dejstvo ali je tožnikov oče živ ali mrtev vpliva na odločitev v predmetni zadevi ter do dejstva, da dokumenta tožnik v nobenem postopku dejansko ni predložil. Opredelila se je do tega ali bi predložen dokument kakor koli vplival na njeno odločitev v tem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla drugi zahtevek tožnika za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik 15. 1. 2019 vložil prvo prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo je tožena stranka 30. 10. 2020 zavrnila. Dne 26. 7. 2021 je podal zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, ki ga je tožena stranka zavrgla s sklepom dne 2. 8. 2021. Sklep je postal pravnomočen 14. 4. 2022. Dne 16. 6. 2023 je tožnik vložil drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite (v nadaljevanju drugi zahtevek).

3. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na 64. in 65. člen Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1).

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil tožnik ob podaji drugega zahtevka med drugim vprašan, zakaj se je odločil podati drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite in je dejal, da je leta 2018 prišel v Slovenijo, zaprosil za mednarodno zaščito in pred tremi leti predložil vse svoje dokumente, ki jih je dal sodišču, socialni službi, ministrstvu.1 V Afganistanu imajo oblast talibani in zato ima moč tudi njegov oče, ki je pripadnik talibanov. Očeta ni videl že 27 let. Navedel je, da je drugi zahtevek podal zalo, ker ne želi v Afganistan ali kakšno drugo državo. Želi ostati in živeti tukaj, 70 % tudi razume slovenski jezik.

5. V postopku je uradna oseba tožniku predočila, da mu je že bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito kakor tudi zavržen njegov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, ter ga vprašala, ali je razloge, zaradi katerih podaja drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, že navedel pri podaji prošnje in prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka. Tožnik je odgovoril pritrdilno. Nato je bil vprašan, ali ima nove dokaze oziroma nova dejstva, ki so se pojavili po izdaji odločbe o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in po zavrženju prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka. Tožnik je dejal, da razlogi niso isti in da mora poklicati mater, da pridobi dokument (original), na katerem piše, da je njegov oče pripadnik talibanov, da mu ga posreduje. Povedal je tudi, da bo to uredil, ko bo prišel iz zapora. Ko ga je uradna oseba izrecno vprašala, kaj je mislil z izjavo, da razlogi niso isti, je tožnik dejal, da je novo dejstvo to, da mora pridobiti ta dokument, ki ga nima pri sebi. Dokument je bil v hiši v Afganistanu, ki jo je porušila raketa. Mati je ta dokument ukradla njegovemu očetu, naredila luknjo v hiši in ga tam skrila. Sedaj je hiša porušena vendar mu je mama rekla, da bo dokument poiskala. Trenutno je njegova mati bolna. Navedel je tudi, da bo priskrbel tudi sliko, na kateri je njegov oče fotografiran z orožjem.

6. V zvezi s tožnikovo izjavo, da se ne želi vrniti v Afganistan ali katero drug državo in da že precej razume slovenski jezik, pristojni organ ugotavlja, da takšne želje oziroma razlogi za vložitev drugega zahtevka, ne povečujejo verjetnosti, da izpolnjuje razloge za priznanje mednarodne zaščite. Razlogi za priznanje statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite so zakonsko določeni in omejeni ter so neodvisni od želje določene osebe, kakor tudi njenega znanja oziroma razumevanja slovenskega jezika. Tožnik novih dejstev ne uveljavlja, uveljavlja pa dokaz - fotografijo, iz katere izhaja, da je njegov oče taliban. Tožnik je v postopku v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, vloženo 15. 1. 2019, sicer navajal, da je njegov oče bil taliban, ki je že več kot 20 let mrtev. Ob podaji prvega zahtevka za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite pa je tožnik trdil, da je njegov oče še živ. V obeh omenjenih postopkih je tožnik že omenjal obstoj dokazila, da je njegov oče (bil) taliban, vendar tega dokazila ni nikoli predložil. Ta dokument, iz katerega naj bi izhajalo, da je tožnikov oče taliban, torej ne predstavlja novega dejstva, niti novega dokaza, saj ga je v predhodnih postopkih že navajal. Pristojni organ se je v predhodnih postopkih že opredelil do tožnikove izjave, da je njegov oče taliban, in ugotovil, da ta okoliščina, tudi v primeru, če je njegov oče še živ, ne more utemeljevati priznanja mednarodne zaščite, zato tožena stranka zaključuje, da tožnik s tem dokumentom, četudi bi ga predložil, ne more izkazati bistveno povečane verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

7. Zoper navedeni sklep vlaga tožnik tožbo iz vseh razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in nadomesti s svojo odločbo, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

8. V tožbi tožnik vztraja pri svojih navedbah. Dodaja, da ni vešč v razumevanju in razlikovanju besed (npr. kaj so novi razlogi, dejstva, dokazi). Meni, da je potrebno ugotoviti dejansko stanje in na naroku preveriti, kaj je z "dokumentom”, ki ga omenja. Predlaga, da se ga na naroku zasliši, kje je omenjeni dokument in ali bi ga sploh resnično lahko dobil. Tožnik živi v Sloveniji že 5 let in zna že zelo dobro slovenski jezik. Vračanje v Afganistan je zanj življenjsko nevarno in dejansko se nima kam vrniti. Iz tega razloga prosi, da se mu ponovno omogoči zaprositi za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in da se mu pomaga, da si uredi življenje.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je razumljivo, da tožnik ne razume vse terminologije, vendar je to upoštevala in presodila, ali gre za nove razloge, dokaze oziroma dejstva in se do tega tudi ustrezno opredelila. Tako je tudi ugotovila, da predložitev dokumenta, iz katerega izhaja, da je oče tožnika taliban, ne predstavlja novega dejstva ali dokaza, saj je že v predhodnih postopkih navajal, da je njegov oče (bil) taliban. V predhodnih postopkih je tožena stranka to tudi upoštevala in ugotovila, da ta okoliščina v konkretnem primeru ne more utemeljevati priznanja mednarodne zaščite. Tako tudi sama predložitev dokumenta, ki ga tožnik ves čas omenja, ne bi mogla vplivati na samo odločitev. Tožnik je ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka navedel zgolj, da se v Afganistan ne želi vrniti, ni pa navedel, da je to zanj življenjsko nevarno in da se nima kam vrniti. Prav tako so te tožbene navedbe zelo pavšalne, tožnik pa tudi ne pojasni, zakaj tega ni navedel že ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Posledično te tožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto. Glede na vse navedeno sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljena zavrne.

10. Sodišče je v obravnavani zadevi dne 10. 7. 2023 opravilo glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo v listine upravnega in sodnega spisa. Zaslišalo je tudi tožnika.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa o tem, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev oziroma predložil takšnih novih dokazov, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen. Sodišče zato skladno za določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu. V zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja:

13. Državljan tretje države, ki mu je bila pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, in želi vložiti ponovno prošnjo, mora v skladu s prvim odstavkom 64. člena ZMZ-1 pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Vrhovno sodišče RS je že večkrat sprejelo stališče, da veljajo za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.2 Navedeno stališče je bilo sicer sprejeto v času veljavnosti ZMZ, kar po presoji sodišča ni bistveno, saj so določbe tega zakona v relevantnih delih enake določbam ZMZ-1.3 Poleg tega je (stališče) skladno s 36. uvodno izjavo Procesne direktive II4, iz katere je razvidno, da bi bila nesorazmerna zahteva, da države članice izpeljejo nov celoten postopek, kadar prosilec poda naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali navedbe.

14. Glede na tretji odstavek 64. člena ZMZ-1 morajo novi dokazi ali dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve. Lahko so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prvega odstavka tega člena brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati. Dolžnost predložiti dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek, osebi, ki vloži takšen zahtevek, zakon nalaga tudi v prvem odstavku 65. člena. O zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odloči pristojni organ s sklepom. Če niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka, pristojni organ zahtevek s sklepom zavrže, v nasprotnem primeru pa dovoli vložitev ponovne prošnje (četrti odstavek 65. člena ZMZ-1).

15. Tožnik tudi v tožbi zatrjuje, da še vedno vztraja pri svojih dosedanjih navedbah. Ugovarja, da ni dovolj vešč v razumevanju in razlikovanju besed v slovenskem jeziku, zato predlaga, da se dejansko stanje preveri na naroku. Predvsem, da se preveri, kje je sporni dokument in ali bi ga tožnik res lahko dobil. Poudarja, da živi v Sloveniji že 5 let in zna že zelo dobro slovenski jezik. Vračanje v Afganistan pa je zanj življenjsko nevarno, niti se nima kam vrniti. S tem, ko tožnik pravi, da še vedno vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, tožnik navaja enake razloge, kot jih je navajal v prošnji, o kateri je tožena stranka vsebinsko že odločila, ter iste razloge, kot jih je navajal tudi pri razgovoru v zvezi s prvim zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Tudi na razgovoru v zvezi z drugim zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka je povedal, da je razloge zaradi katerih podaja drugi zahtevek, že navedel tako pri podaji prve prošnje kot tudi pri vložitvi prve zahteve za uvedbo ponovnega postopka. Tožena stranka pa se je tudi v izpodbijanem sklepu opredelila do zatrjevanega novega dejstva oziroma dokaza v obliki dokumenta, ki izkazuje, da je tožnikov oče taliban. Opredelila se je tudi do zatrjevanega dejstva, da je tožnikov oče taliban, kakor tudi do tega, ali dejstvo ali je tožnikov oče živ ali mrtev vpliva na odločitev v predmetni zadevi ter do dejstva, da dokumenta tožnik v nobenem postopku dejansko ni predložil. Opredelila se je do tega ali bi predložen dokument kakor koli vplival na njeno odločitev v tem postopku. Sodišče sledi tej obrazložitvi iz izpodbijanega sklepa.

16. V zvezi s tožbeno navedbo, da je vračanje v Afganistan zanj življenjsko nevarno in da se nima kam vrniti, sodišče ugotavlja, da tožnik tega predhodno ni omenjal in tudi ni pojasnil, zakaj in kako bi bil to razlog za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite. Tožnik svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s to zatrjevano okoliščino ni izpolnil. 17. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

1 Navaja, da je pred tremi leti ministrstvu, sodišču in Centru za tujce predložil tazkiro in potni list. 2 Tako na primer sodba I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014 , 7. točka obrazložitve. 3 Tudi prvi odstavek 57. člena ZMZ je med drugim določal, da mora oseba v zahtevku sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ta zakonska določba je torej vsebinsko enaka citiranemu prvemu odstavku 65. člena ZMZ-1. 4 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev).