Jedro

Obsojenec ne izpolnjuje materialnih pogojev za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP, ker njegov povprečni mesečni dohodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka in s tem ni upravičen do celotne oprostitve plačila sodne takse.

Ni mogoče na podlagi samega zakona šteti, da je njegovo socialno stanje ogroženo do te mere, da terja oprostitev plačila predpisane sodne takse v celoti. Zakon tudi ne določa, da se pri ugotavljanju materialnega pogoja upoštevajo tudi drugi stroški in bremenitve iz dohodka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pod točko I prošnjo obsojenega A. A. za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo; pod točko II je obsojenemu dovolilo obročno plačilo sodne takse v višini 700,00 EUR, in sicer v 10 mesečnih obrokih po 70,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. 1. 2024, vsak izmed nadaljnjih 9 mesečnih obrokov v enaki višini pa vsakega naslednjega 15. dne v mesecu, do dokončnega poplačila; pod točko III je določilo, da v primeru, da kateri od obrokov ne bo pravočasno plačan, zapadejo v plačilo vsi še nezapadli obroki.

2. Zoper sklep se je pritožil obsojeni iz pritožbenega razloga "napačne interpretacije višine njegovega mesečnega dohodka", predlagal je, naj višje sodišče pritožbi ugodi in ga "razbremeni plačila sodne takse v celoti".

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi odločitev sodišča prve stopnje, da se obsojenega ne oprosti plačila sodne takse v znesku 700,00 EUR, pravilna. Po šestem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V 13. členu ZBPP je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ali stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečno povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Po 14. členu ZBPP se materialno položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (to je ZSVarPre). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči. Materialni položaj prosilca in družinskih članov, to je dohodki in premoženje, se presoja preko dohodkovnega kriterija (drugi odstavek 13. člena ZBPP) in premoženjskega kriterija (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre).

5. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 8. členu ZSVarPre, in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi. Po 3. členu Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG) se transferji posameznikom in gospodinjstvom iz drugega odstavka navedenega zakona uskladijo enkrat letno, in sicer 1. 3. z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklih letih po podatkih Statističnega urada RS. Po 5. členu ZUTPG se na način in v roku iz prvega odstavka 3. člena tega zakona usklajuje tudi osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

6. Po uradno objavljenih podatkih je osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 4. 2023 dalje, torej tudi v času odločanja prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, znašal 465,34 EUR.

7. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka tako znaša 930,68 EUR. Po prvem odstavku 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višini denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Po tretjem odstavku 21. člena ZSVarPre so periodični dohodki plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

8. Sodišče prve stopnje je v točki 6 in 7 pravilno navedlo pogoje, ki jih je potrebno presojati v zvezi z obsojenčevo prošnjo za celotno oprostitev plačila sodne takse v znesku 700,00 EUR, ki mu je bila naložena v plačilo s plačilnim nalogom (list. št. 2.433). Pravilno je tudi ugotovilo, da je obsojenec v obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo svoje prošnje prejemal povprečni mesečni dohodek (pokojnino) v višini 1.209,66 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 930,68 EUR. Obsojenec nima preživninskih obveznosti, je samski, nima družinskih članov in drugega premoženja, zato je za presojo materialnega položaja prosilca relevanten le podatek o njegovih pokojninah, ki jih je prejemal v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje. Zakon ne določa, da se pri ugotavljanju materialnega pogoja upoštevajo tudi drugi stroški in bremenitve iz dohodka.

9. Obsojenec je k prošnji za celotno oprostitev sodne takse v znesku 700,00 EUR priložil obvestilo o izplačilu pokojnine za mesec oktober 2023, ki znaša 1.209,66 EUR, ta prejemek pa je bil bremenjen za znesek 295,11 EUR iz naslova davčne prepovedi. Določba drugega odstavka 13. člena ZBPP napotuje na uporabo prvega odstavka 20. člena ZSVarPre, ki izrecno določa način izračuna višine lastnega dohodka, in sicer se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki prejeti v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitvi vloge, ne pa tudi odtegljaji od dohodka. Zato je pravilno sodišče prve stopnje odločilo, da obsojenec ne izpolnjuje materialnih pogojev za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP in s tem ni upravičen do celotne oprostitve plačila sodne takse. Ker pritožnikov mesečni dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tudi ni mogoče na podlagi samega zakona šteti, da je njegovo socialno stanje ogroženo do te mere, da terja oprostitev plačila predpisane sodne takse v celoti.

10. Ker pritožnik izpodbija zgolj odločitev sodišča prve stopnje pod točko I izpodbijanega sklepa, in ker je v tem delu njegova pritožba neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.