Jedro

Neutemeljeno je očetovo stališče, da gre za uporabo tujega prava. Čeprav so šolske počitnice na Hrvaškem pravno urejene, so ugotovitve o tem, kdaj ima hči pravdnih strank počitnice, dejanske narave. Kot take jih je pritožbeno sodišče ovrednotilo na podlagi slovenskega prava.

Čas, v katerem poteka šolski pouk, je drugačen od počitniškega. Medtem ko je prvi v veliki meri določen s tempom šolskih obveznosti in otrokovih interesnih dejavnosti, počitnice omogočajo, da otrok in starš zaživita odnos, razbremenjen hitrega tempa in rednih obveznosti, in ga namenita aktivnostim, ki jih rada počneta skupaj in ki ju povezujejo.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke zoper delno sodbo in sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 5. 2019 se v delu, v katerem se nanaša na drugo in tretjo alinejo II. točke izreka, delno ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu spremeni tako, da se glasi: "- v času jesenskih počitnic tako, da jih deklica preživi pri očetu, in jo mati prvi prosti dan pripelje ob 18. uri na glavno avtobusno postajo v Z., kjer jo prevzame oče, in jo on pripelje na zadnji prosti dan ob 18. uri na isto mesto, kjer jo prevzame mati; - v času božično-novoletnega dela zimskih počitnic tako, da deklica v šolskem letu 2021/22 prvi del preživi pri materi, drugi del pa pri očetu, naslednje leto pa obratno in tako izmenjaje naprej, in sicer jo v naslednjem šolskem letu (in vsakem drugem naslednjem) mati pripelje 30. 12. ob 18. uri na glavno avtobusno postajo v Z., kjer jo prevzame oče, in jo on pripelje zadnji prosti dan ob 18. uri na isto mesto, kjer jo prevzame mati, v naslednjem šolskem letu (in vsakem drugem kasnejšem) pa jo mati pripelje prvi prosti dan ob 18. uri na glavno avtobusno postajo v Z., kjer jo prevzame oče, oče pa jo pripelje 30. 12. ob 18. uri na isto mesto, kjer jo prevzame mati; - v drugem delu zimskih počitnic tako, da jih deklica v šolskem letu 2021/22 preživi pri materi, v naslednjem šolskem letu pa pri očetu, in tako izmenjaje naprej, in sicer jo tedaj, ko preživi počitnice pri očetu, mati prvi prosti dan pripelje ob 18. uri na glavno avtobusno postajo v Z., kjer jo prevzame oče, in jo on pripelje zadnji prosti dan ob 18. uri na isto mesto, kjer jo prevzame mati; - v času spomladanskih počitnic tako, da jih deklica v šolskem letu 2021/22 preživi pri očetu, v naslednjem šolskem letu pa pri materi, in tako izmenjaje naprej, in sicer jo v šolskem letu, v katerem te počitnice preživlja pri očetu, mati prvi prosti dan ob 18. uri pripelje na glavno avtobusno postajo v Z., kjer jo prevzame oče, in jo on pripelje zadnji prosti dan ob 18. uri na isto mesto, kjer jo prevzame mati, v šolskem letu, v katerem preživlja spomladanske počitnice pri materi in se te iztečejo v vikend stik z očetom, pa jo mati na glavno avtobusno postajo v Z. pripelje v sredo ob 18. uri, kjer jo prevzame oče in jo ta pripelje na isto mesto ob 18. uri v nedeljo zvečer, kjer jo prevzame mati;".

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke zoper (v tem postopku obravnavani) izpodbijani del delne sodbe in sklepa sodišča prve stopnje zavrne.

Obrazložitev

1. Pritožbeno sodišče je s sodbo in sklepom IV Cp 2219/2019 z dne 8. 5. 2020 odločilo o pritožbah pravdnih strank zoper delno sodbo in sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 5. 2019. Izpodbijano odločbo je deloma spremenilo, deloma razveljavilo in deloma potrdilo. Vrhovno sodišče je s sklepom Cp 35/2020 z dne 4. 12. 2020 tožnikovi pritožbi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ugodilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek. V tem postopku tako pritožbeno sodišče odloča o tožnikovi pritožbi zoper drugo in tretjo alinejo II. točke izreka delne sodbe in sklepa z dne 8. 5. 2020 (v povezavi z zavrnilnim delom v III. točki izreka), v katerih je sodišče odločilo o stikih med počitnicami in prazniki v obdobju od pričetka do zaključka šolskega pouka v posameznem šolskem letu.

2. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem (in v tem pritožbenem postopku obravnavanem) delu delne sodbe odločilo, (1) da zimske in spomladanske počitnice hči preživi ene z enim in druge z drugim staršem, v naslednjem šolskem letu pa obratno, (druga alineja II. točke izreka), (2) da v primeru, če so prazniki ločeno od šolskih počitnic, deklica preživi božično novoletne praznike 2019/20 z materjo, velikonočne praznike v 2020 z očetom, naslednje leto pa obratno (tretja alineja II. točke izreka), in da jo v obeh primerih prvi prost dan počitnic mati ob 18. uri pripelje na glavno avtobusno postajo v Z., kjer jo prevzame oče, zadnji prosti dan pa oče ob isti uri pripelje na isto mesto, kjer jo prevzame mati, v primerih, ko se počitnice iztečejo v vikend, v katerem ima deklica stik z očetom, pa se stik zaključi s prevzemom deklice v nedeljo. Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka).

3. Tožnik v pritožbi zoper navedeni del delne sodbe uveljavlja vse pritožbene razloge.

Sodišče se je oprlo na šolski koledar, ki ga je predložila toženka in je v hrvaščini in ni nujno verodostojen. Verodostojen je le koledar, ki ga ob začetku šolskega leta objavi pristojni minister. Zanesljive niso niti informacije, pridobljene na spletu. Odločitev v tretji alineji zahteva preveritev, ali na zadnji praznični dan obstajajo avtobusne povezave. Je v nasprotju s stališčem v sodbi, da naj deklica ne bo zadnji praznični dan na poti. Glede ostalih dela prostih in prazničnih dni v sodbi ni razlogov.

4. Toženka v odgovoru na obravnavani del pritožbe predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Pravnomočno je bilo že odločeno o stikih med očetom in hčerjo med poletnimi počitnicami, se pravi med zaključkom šolskega pouka in 31. 8. v (istem) šolskem letu. Pravnomočna je tudi odločitev, da v ostalem delu leta potekajo stiki vsak drugi ali prvi vikend v mesecu (odvisno od tega, v katerem predhodnem tednu ima deklica pouk v dopoldanski izmeni) in vsako nedeljo zvečer prek skypa. Predmet te pritožbene odločbe je (le) odločitev v izpodbijani sodbi o stikih med počitnicami in prazničnimi dnevi, ki tečejo med šolskim poukom.

7. Odločitev o navedenih stikih, povzeto v 2. točki te obrazložitve, je sodišče prve stopnje oprlo na izvedenkin predlog, naj deklica z očetom preživi med polovico in dvema tretjinama prostih dni in da naj bodo ti ob nevarnosti pritiskov bližje polovici, sicer pa bližje dvema tretjinama. Izmenično preživljanje zimskih počitnic, ki sovpadajo z božično-novoletnimi prazniki, in spomladanskih počitnic, ki vključujejo velikonočne praznike, je utemeljilo na nadaljnjih ugotovitvah, da ni pričakovati, da bo oče izvrševal nedopustne pritiske na deklico, da so pogoste vožnje za deklico naporne, da je v prazničnih dneh manj avtobusnih povezav in ni v korist deklici, da praznični dan preživi na poti, in da bo deklica imela vsako leto priložnost praznovati enega od katoliških praznikov pri vsakem od staršev.

8. Že v sodbi IV Cp 2219/20219 z dne 8. 5. 2020 je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbene očitke, ki so se nanašali na celotno odločitev o stikih in torej tudi na odločitev, ki je predmet tokratnega pritožbenega odločanja. Razlogi so podani v 50. do 53. točki in v 58. točki obrazložitve navedene odločbe. Zaradi celovitosti te odločitve jih pritožbeno sodišče ponavlja in hkrati odgovarja na tiste navedbe, na katere v prvem sojenju ni bilo treba odgovoriti.

9. Odločitev je obrazložena z zadostnimi in razumljivimi razlogi. Očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni utemeljen.

10. Pritožbeni očitki, ki izhajajo iz predpostavke, da je odločitev o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo materi materialnopravno zmotna, in ki ne sprejemajo dejstva, da mati z otrokom živi v Š., so neutemeljeni že iz razloga, ker ne sprejemajo navedenih dejstev. Neutemeljeno je tudi pritožnikovo vztrajanje na pritožbeni obravnavi, da je pri odločanju o stikih treba upoštevati dejstvo, da je mati odpeljala hčer v Š., ne da bi se on s tem strinjal, in da je zato treba najprej odločiti o vrnitvi deklice v Slovenijo. Odločitev o zaupanju deklice v varstvo in vzgojo materi je sprejelo slovensko sodišče kot sodišče države izvora in je pravnomočna ter preizkušena v revizijskem postopku. Pri odločanju o stikih med deklico in očetom mora pritožbeno sodišče to odločitev upoštevati.

11. Neutemeljen je očitek o neupoštevanju mnenj A. A. in B. B., ki sta se zavzela za čim večji obseg stikov deklice z očetom. Mnenji sta bili podani v obdobju, ko je hči obiskovala vrtec in tedaj je bilo mogoče upoštevati, da je deklica lahko vključena v vrtec tako v očetovem kot v materinem okolju. Dejstvo, da deklica obiskuje osnovno šolo, je neogibno terjalo prilagoditev stikov.

12. Neutemeljen je očitek, da izvedenka C. C. ni dovolj opredelila pritiskov, ki naj bi jih tožnik vršil na otroka in ki naj bi utemeljevali zmanjšanje stikov z otrokom v prazničnem in počitniškem obdobju z dveh tretjin na polovico. V izvedenskem mnenju je ugotovljeno, da oče deklico navezuje nase, da je deklica obremenjena z očetovimi reakcijami ob zaključku stika in da bi bilo pomembno, da bi jo oče ob odhodu k materi razbremenil. Pritožnik tako ni vzbudil dvoma o zadostni obrazloženosti izvedenskega mnenja. Sicer pa – kot bo navedeno v nadaljevanju – ta del mnenja za odločitev o stikih ni bil pomemben.

13. Pritožba tudi ne vzbuja dvoma o ustreznosti kraja, kjer naj prihaja do predaje otroka. Pot, ki jo mora opraviti toženka, znaša približno 400 km, tožnikova pa približno 145 km. Ta pot je priložnost, da deklica in oče postopno zaključita stik, hkrati pa je otroku omogočen potreben premor na tako dolgi poti.

14. Pritožbene navedbe pa so vzbudile dvom o ustreznosti ureditve stikov v pouka prostih dneh od začetka šolskega leta do zaključka pouka pred začetkom poletnih počitnic. Glede na to, da sta (bili) na Š. območju v šolskem koledarju le dve daljši počitniški obdobji, ki sta (bili) – kot je bilo sklepati iz dveh šolskih let, v katerih je deklica do izdaje izpodbijane sodbe obiskovala osnovno šolo – neredko združeni z božičnimi oziroma velikonočnimi prazniki, da sta v takem primeru obe počitniški obdobji sorazmerno dolgi in da je bil določen le en vikend stik mesečno, je nastal dvom, ali ne bi bili stiki urejeni ustrezneje, če bi jih oče imel med več počitnicami in ne le med enimi.

15. Ker je bilo za odločitev treba dopolniti dokazni postopek, je pritožbeno sodišče sklenilo, da se v zadevi opravi pritožbena obravnava (tretji odstavek 347. člena ZPP). Na podlagi petega odstavka 347. člena ZPP je senat pooblastil sodnico poročevalko, da odloči kot sodnica posameznica. Niti v dejanskem niti v pravnem pogledu namreč ne gre za zapleteno zadevo, niti ni od odločitve o obravnavanem delu pritožbe pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

16. Da bi ugotovilo, katera so daljša obdobja pouka prostih dni, je pritožbeno sodišče zaslišalo mater. Očeta ni zaslišalo, ker ga kljub izkazanemu vabilu ni bilo na pritožbeno obravnavo, izostanka pa ni opravičil. 17. Iz materine izpovedbe, podane na pritožbeni obravnavi, izhaja, da so v šolskem koledarju (poleg poletnih) predvidene jesenske, zimske in spomladanske počitnice, da jesenske počitnice trajajo tri dni in so povezane s praznikom vseh svetih 1. novembra, da so zimske počitnice razdeljene na dva dela – božično-novoletni in februarski del, da prvi del traja od dneva pred božičem in vsaj do praznika svetih treh kraljev oziroma do 7. 1., drugi del pa pet dni v februarju, da spomladanske počitnice trajajo od četrtka ali petka pred veliko nočjo do petka po veliki noči ter da se začetek in konec jesenskih in zimskih počitnic lahko združi z vikendom in s tem podaljša. Poleg teh daljših počitniških obdobij se je mati spomnila le še dveh prazničnih dni, ki sta pouka prosta in sicer 1. maj in telovo, za katerega je splošno znano, da se praznuje 60. dan po veliki noči. 18. Pritožbeno sodišče ne dvomi o verodostojnosti izpovedbe. Mati je naredila vtis iskrenosti. Njena izpovedba je skladna s podatki iz doslej zbranega procesnega gradiva, in sicer ne le s šolskimi koledarji, ki jih je mati predložila v dokaznem postopku, ampak tudi z očetovimi navedbami, podanimi v zvezi z začasnim urejanjem stikov med počitnicami, ki so sovpadale s tem postopkom. Očetovo nasprotovanje uporabi predloženih listin, ker niso bile prevedene, ni utemeljeno. Kljub poimenovanju mesecev v hrvaškem jeziku so namreč listine razumljive tudi povprečno razgledani osebi, ki ne pozna hrvaškega jezika. Poleg tega pritožbeno sodišče ne dvomi, da je očetu poznano, kako teče šolsko leto. Deklica je zaključila tretji razred osnovne šole. Iz vlog, ki jih je predložil v spisu, izhaja sklep, da tudi sam poišče informacije o dekličinem šolanju. Poleg tega je – kot je povedala mati – vključen v pogovorno skupino, ki jo vodi dekličina razredničarka, kar prav tako govori v prid ugotovitvi, da ima dostop do pomembnih informacij, ki se tičejo dekličinega šolanja. Imel je torej možnost, da bi tudi sam podal trditve o poteku počitnic oziroma ugotovitvam o teh vsebinsko nasprotoval, a tega ni storil. Prevajanje listin bi ob vsem navedenem le po nepotrebnem podaljšalo postopek.

19. Neutemeljeno je očetovo stališče, da gre za uporabo tujega prava. Čeprav so šolske počitnice na Hrvaškem pravno urejene, so ugotovitve o tem, kdaj ima hči pravdnih strank počitnice, dejanske narave. Kot take jih je pritožbeno sodišče ovrednotilo na podlagi slovenskega prava.

20. Nedokazana je očetova navedba o daljšem trajanju božično-novoletnih počitnic, ki jo je oprl na splošno znano dejstvo, da se prebivalci Hrvaške v začetku januarja množično odpravljajo na smučarske počitnice v Slovenijo. Mati je prepričljivo izpovedala, da je delitev zimskih počitnic na praznično obdobje ob prehodu koledarskega leta in na en teden v februarju novost. Njene verodostojnosti ne omaje očetova navedba, da v preteklem šolskem letu februarskih počitnic ni bilo. Mati je namreč pojasnila, da so zaradi epidemije in stavke učiteljev odpadle.

21. Navedeno omogoča zanesljivo sklepanje o razporejenosti daljših obdobij pouka prostih dni v dekličinem šolskem koledarju. Nepomembni za odločitev so zato postali podatki iz hrvaških predpisov, ki urejajo pouka proste dni in ki jih je pritožbeno sodišče sámo (v okviru oficioznih pooblastil in zaradi čim hitrejše izvedbe postopka) pridobilo v pritožbenem postopku. Odgovor na očetove pomisleke v zvezi s temi podatki zato ni potreben.

22. Pri določitvi stikov med počitnicami je pritožbeno sodišče izhajalo iz obeh ugotovitev v izpodbijani sodbi, ki so bile podlaga za odločitev sodišča prve stopnje in ki jima starša v pritožbenem postopku nista nasprotovala. Tako se je sodišče prve stopnje oprlo na izvedensko mnenje, naj deklica preživi z očetom med polovico in dvema tretjinama prostih dni, in naj bodo ti stiki ob izkazani nevarnosti pritiskov bližje polovici, sicer pa bližje dvema tretjinama. Na podlagi ugotovitev o izvrševanju stikov po dekličini vključitvi v šolo je ocenilo, da tovrstnih pritiskov očeta na deklico ni (več) pričakovati. Ker je prav, da deklica del počitnic preživi tudi z materjo, ni utemeljen očetov v pritožbi podan predlog, naj deklica vsa počitniška obdobja z izjemo nekaj dni med božično-novoletnimi počitnicami preživi pri njem. Čas, v katerem poteka šolski pouk, je drugačen od počitniškega. Medtem ko je prvi v veliki meri določen s tempom šolskih obveznosti in otrokovih interesnih dejavnosti, počitnice omogočajo, da otrok in starš zaživita odnos, razbremenjen hitrega tempa in rednih obveznosti, in ga namenita aktivnostim, ki jih rada počneta skupaj in ki ju povezujejo. Ker je o stikih med vikendom že pravnomočno odločeno, ni bilo mogoče upoštevati materinega predloga, naj se vikend stik v novembru nadomesti s stikom med jesenskimi počitnicami. Pritožbeno sodišče je upoštevalo še dejstvo, da oba starša praznujeta božič in veliko noč kot verska praznika in želita praznično obredje deliti s hčerjo. Strinja se z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi, da so večurne vožnje ob prehajanju od enega k drugemu od staršev naporne, a ocenjuje, da korist, ki jo ima deklica od tega, da daljše počitniško obdobje preživi deloma pri enem in deloma pri drugem, pretehta navedeno obremenitev. Glede na to, da sta oba starša predlagala delitev božično-novoletnega dela zimskih počitnic, pritožbeno sodišče sklepa, da praznični vozni red avtobusov ne predstavlja pomembnejše ovire za prehajanje deklice od enega k drugemu od staršev. Pri razporeditvi stikov je še upoštevalo, da tako kot doslej stiki niso vezani strogo na šolski koledar in pravno opredelitev počitniškega obdobja (npr. od ponedeljka do petka), ampak gre ob začetku stikov deklica k očetu prvi prosti dan v sklopu počitnic in se k materi vrne zadnji prosti dan.

23. Na navedeni podlagi je pritožbeno sodišče odločilo, (1) da deklica jesenske počitnice preživi pri očetu, (2) da božično-novoletni del zimskih počitnic preživi deloma pri očetu in deloma pri materi, pri čemer izmenično preživlja pri enem prvi del, ki vključuje božično praznovanje, pri drugem pa drugi del, ki vključuje novoletno praznovanje, (3) da glede na to, da je božič v preteklem šolskem letu deklica preživela pri očetu, del počitnic, ki vključuje božično praznovanje, v naslednjem šolskem letu preživi pri materi, (4) da se prehod od enega k drugemu od staršev izvede 30. 12., (5) da zimske počitnice deklica preživi izmenjaje pri enem in pri drugem od staršev, pri čemer jih v naslednjem šolskem letu preživi pri materi (pri kateri ne bo preživela novoletnega praznovanja in ostalih počitniških dni, ki omogočajo zimske aktivnosti), (6) da spomladanske počitnice preživi izmenjaje pri enem in pri drugem od staršev, začenši pri očetu (pri katerem ne bo preživela božičnega praznovanja), s tem, da gre v tistem šolskem letu, v katerem začne spomladanske počitnice preživljati pri materi in se te iztečejo v vikend stik z očetom, k očetu v sredo zvečer (in ne v petek zvečer, kot je določeno za vikend stike).

24. Ker ostali pouka prosti dnevi trajajo le po en dan in so redki, ni izkazana potreba po posebnem urejanju stikov v teh dneh, niti po drugačni razporeditvi počitniških stikov.

25. Neutemeljen je tudi očetov predlog, naj se stiki z njim določijo tudi v šole prostih dneh v začetku septembra, preden se začne pouk v naslednjem šolskem letu. Ta čas se stika z obdobjem poletnih počitnic v predhodnem šolskem letu, ki jih deklica v treh (približno) dvotedenskih obdobjih preživi pri očetu. Poletni stiki pri očetu se vsako leto zaključijo 31. 8. Primerno je, da se deklici pusti čas, da se pripravi na šolo in v miru preide iz počitniškega v šolski ritem.

26. Na ostale navedbe, podane v pritožbenem postopku, ni bilo treba odgovoriti, ker za odločitev o stikih niso pomembne.

_O sprejeti odločitvi_

27. Po navedenem je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi zoper drugo in tretjo alinejo II. točke izreka delne sodbe delno ugodilo in izpodbijani del odločbe spremenilo, kot izhaja iz izreka te odločbe (358. člen ZPP). V ostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP). Ker je celotni izpodbijani del delne sodbe nadomestilo z novo odločitvijo, izrek o potrditvi izpodbijanega in nespremenjenega dela delne sodbe ni bil potreben.

28. Ker o zadevi še ni v celoti odločeno, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločitev v zadevi (164. člen ZPP).