Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (v obravnavanem delu) delne sodbe odločilo, da zimske in spomladanske počitnice hči preživi ene z enim in druge z drugim staršem, v naslednjem šolskem letu pa obratno, (druga alineja II. točke izreka); da v primeru, če so prazniki ločeno od šolskih počitnic, deklica preživi božično-novoletne praznike 2019/20 z materjo, velikonočne praznike v letu 2020 z očetom, naslednje leto pa obratno (tretja alineja II. točke izreka), in da jo v obeh primerih prvi prost dan počitnic mati ob 18. uri pripelje na glavno avtobusno postajo v Zagreb, kjer jo prevzame oče, zadnji prosti dan pa jo oče ob isti uri pripelje na isto mesto, kjer jo prevzame mati, v primerih, ko se počitnice iztečejo v vikend, v katerem ima deklica stik z očetom, pa se stik zaključi s prevzemom deklice v nedeljo; kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in spremenilo delno sodbo sodišča prve stopnje v drugi in tretji alineji II. točke izreka tako, da deklica jesenske počitnice preživi pri očetu, in jo mati prvi prosti dan ob 18. uri pripelje na glavno avtobusno postajo v Zagrebu, kjer jo prevzame oče, ki jo na isto mesto pripelje zadnji prosti dan ob 18. uri, kjer jo prevzame mati; da božično-novoletni del zimskih počitnic preživi deloma pri očetu in deloma pri materi (prehod od enega k drugemu staršu se izvede 30. 12.), tako, da deklica v šolskem letu 2021/22 prvi del preživi pri materi, drugi del pa pri očetu, naslednje leto pa obratno in tako izmenjaje naprej; da zimske počitnice deklica v šolskem letu 2021/22 preživi pri materi, v naslednjem šolskem letu pa pri očetu, in tako izmenjaje naprej, in sicer tedaj, ko preživi počitnice pri očetu, jo mati pripelje prvi prosti dan, oče pa zadnji prosti dan na glavno avtobusno postajo v Zagrebu ob 18. uri; spomladanske počitnice pa preživi v šolskem letu 2021/22 pri očetu, v naslednjem šolskem letu pa pri materi, in tako izmenjaje naprej, in sicer tedaj, ko preživi počitnice pri očetu, jo mati pripelje prvi prosti dan, oče pa zadnji prosti dan na glavno avtobusno postajo v Zagrebu ob 18. uri, v šolskem letu, ko preživlja spomladanske počitnice pri materi in se iztečejo v vikend stik z očetom, pa jo mati pripelje na glavno avtobusno postajo v Zagrebu v sredo ob 18. uri, kjer jo prevzame oče in jo ta pripelje na isto mesto ob 18. uri v nedeljo. V preostalem je pritožbo v izpodbijanem delu delne sodbe in sklepa zavrnilo.

3. Toženka, hrvaška državljanka, in tožnik, slovenski državljan, sta pred letom 2012 v Republiki Sloveniji zasnovala zunajzakonsko skupnost; 14. 2. 2012 je bila v njej rojena hči A., ki je prebivala z obema staršema v Republiki Sloveniji. 27. 6. 2016 je mati brez soglasja in brez vednosti tožnika odpeljala hčer v Split v Republiko Hrvaško, kjer sta se nastanili pri materinih starših; o odhodu je istega dne po elektronski pošti obvestila tožnika, CSD in policijo. Odločitev o zaupanju deklice v varstvo in vzgojo materi je pravnomočna ter preizkušena v revizijskem postopku (II Ips 25/2021). Pravnomočna je tudi že odločitev o stikih med očetom in hčerjo med poletnimi počitnicami ter odločitev, da v ostalem delu leta stiki potekajo vsak drugi ali prvi vikend v mesecu (odvisno od tega, v katerem predhodnem tednu ima deklica pouk v dopoldanski izmeni) in vsako nedeljo zvečer prek skypa. Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje odločalo o tožnikovi pritožbi zoper drugo in tretjo alinejo II. točke in III. točko izreka delne sodbe in sklepa, v katerih je sodišče odločilo o stikih med počitnicami in prazniki v obdobju od začetka do zaključka šolskega pouka v posameznem šolskem letu. Prvotno je sodišče v tem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo (zato odločitev tudi ni bila preizkušena v revizijskem postopku II Ips 25/2021), vendar je Vrhovno sodišče RS s sklepom Cp 35/2020 dne 4. 12. 2020 tožnikovi pritožbi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ugodilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1.) Ali je v posledici zmotne uporabe materialnega prava (to je ZZZDR, Haaške konvencije in Uredbe Sveta ES št. 2201/2003 z dne 27. 11. 2003 (dalje Uredba Sveta) pritožbeno sodišče neargumentirano odstopilo od sodne prakse držav pogodbenic Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok in od uveljavljene sodne prakse slovenskih sodišč s tem, ko je tudi o stikih med počitnicami ter prazniki med šolskim letom meritorno odločalo, ne da bi predhodno samo vsebinsko odločalo o vrnitvi protipravno odpeljanega in zadrževanega otroka v tujini oziroma počakalo na dokončno vsebinsko odločitev o vrnitvi protipravno odvzetega otroka, kot je to predlagatelj predlagal tekom celotnega postopka in tudi v ponovljenem pritožbenem postopku? Ali je pritožbeno sodišče postopalo arbitrarno, ker pred meritorno odločitvijo sploh ni odločalo o predlogih predlagatelja v zvezi z vrnitvijo otroka, to je bodisi o predlogu za prekinitev postopka bodisi o predlogu, da samo vsebinsko obravnava in odloča o zahtevi za vrnitev otroka na podlagi 8. točke 11. člena Uredbe Sveta in z ugotavljanjem pogojev za vrnitev otroka po 13. členu Haaške konvencije in 4. točke 11. člena Uredbe Sveta? Ali je izpodbijana sodba pritožbenega sodišča s tem v zvezi pravno in dejansko obrazložena? (2.) Ali odločitev drugostopenjskega sodišča v drugi, tretji in četrti alineji I. točke izreka izpodbijane sodbe sploh predstavljala spremembo druge in tretje alineje II. točke izreka prvostopenjske delne sodbe in sklepa? Ali je pritožbeno sodišče v I. točki izreka izpodbijane sodbe sploh odločalo o pritožbi predlagatelja, zlasti pa tako, da ji je delno ugodilo? Ali je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je odločalo na podlagi dejanskega stanja, ki ni obstajalo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (to je dne 14. 5. 2019) in je s tem kršilo načelo časovnih meja pravnomočnosti ali je s tem poseglo v predlagateljevo pravico do izjave in rednega pravnega sredstva? (3.) Ali izpodbijana sodba pritožbenega sodišča ustreza standardu obrazloženosti drugostopenjske sodne odločbe? Ali so med razlogi izpodbijane odločitve pritožbenega sodišča nasprotja? Ali so nasprotja med listinami v spisu in razlogi izpodbijane sodbe pritožbenega sodišča? Ali je torej podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?

(4) Ali je pritožbeno sodišče z izpodbijano odločitvijo ravnalo v nasprotju z lastnimi napotki iz obrazložitve svoje sodne odločbe opr. št. IV Cp 2219/2019 z dne 8. 5. 2020 in ali je zato zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 362. členu ZPP in je v tej posledici izpodbijana sodba, sodba presenečenja? (5.) Ali je sodišče s kršitvijo pravil postopka o dokazovanju zagrešilo bistveno kršitev določb postopka? Ali je sodišče izčrpalo dokazno podlago? Ali je dokazna ocena neskladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP? Ali bi moralo sodišče obrazložiti, zakaj predlaganih dokazov ni izvedlo? Ali je posledično sodišče tudi poseglo v pravico predlagatelja do izjave ter s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo z Ustavo RS zajamčene procesne pravice do poštenega sojenja, do enakega varstva pravic, do izjave? (6.) Ali je izrek izpodbijane sodbe drugostopenjskega sodišča razumljiv in izvršljiv? Ali je obrazložitev sodbe v nasprotju z njenim izrekom? Ali je torej podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? Ali je sodišče z izpodbijano določitvijo poseglo v že pravnomočno določene stike po II. točki izreka delne sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr.št. IV P 1473/2016?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).