Jedro

Tožnik v predlogu ni oblikoval pravnih vprašanj tako, da bi lahko odgovor nanju neposredno vplival na odločitev v zadevi. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje ni soglašalo s presojo sodišča prve stopnje, da je bil tožnik, z bivališčem v B., upravičen do plačila razlike med plačilom znižane kilometrine za prevoz na delo in redne kilometrine iz naslova službene poti za dneve opravljenega dela pri poslovnem partnerju tožene stranke v C. Na pritožbo tožene stranke je zato ugodilno sodbo sodišča prve stopnje za plačilo 10.355,67 EUR spremenilo in zahtevek iz tega naslova kot neutemeljen zavrnilo. Ob ugotovitvi, da je imel tožnik kot kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo delo opravljal v klavnicah na Primorskem in da je več kot 95 % svojega delovnega časa delal v A., d. o. o., je štelo tožnikovo relacijo od bivališča v B. do prostorov navedene družbe v C. za prihod na delo in ne za službeno potovanje, za katero bi bil tožnik upravičen do redne kilometrine.

2. Tožnik predlaga, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v navedenem delu dopusti revizija glede naslednjih vprašanj: - Ali se delo, ki ga delavec v pretežni meri opravlja pri naročnikih delodajalčevih storitev, šteje za redno delo, ali za opravljanje posamičnih izrednih del in nalog? - Ali opredelitev kraja opravljenega dela z določitvijo geografsko izjemno širokega območja (v konkretnem primeru „klavnice na primorskem območju“) zadošča kriteriju točnega kraja iz četrte alineje prvega odstavka 29. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR)? Navaja, da sta odgovora na navedeni vprašanji pomembna za razvoj sodne prakse in da se Vrhovno sodišče do njiju še ni opredelilo, sodišče druge stopnje pa je odločalo v nasprotju z lastno sodno prakso, oblikovano v zadevah Pdp 1021/2014 in Pdp 641/2009, ko je šlo za podobno delo z obiski poslovnih partnerjev delodajalca po njegovih odredbah, pri čemer je sodišče delavcem priznalo pravico do povrnitve stroškov v višini kilometrine za službeno pot. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Na podlagi določb prvega odstavka 367.a člena in četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno pri odločitvi v zadevi in se lahko od odgovora Vrhovnega sodišča na to vprašanje pričakuje pravilna odločitev v obravnavanem sporu, hkrati pa je ta odgovor pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse.

5. Tožnik v predlogu ni oblikoval pravnih vprašanj tako, da bi lahko odgovor nanju neposredno vplival na odločitev v zadevi. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.