Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Policist se je pri fotografiranju prometne nesreče pri hoji vzvratno po pločniku spotaknil ob betonsko ograjen prostor za rože, ki tam stoji že od leta 1960. Pri tem je padel in se poškodoval. 2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da obstoji po podlagi vtoževana obveznost tožene stranke v višini 50 % ter da bo o višini tožbenega zahtevka sodišče odločalo po pravnomočnosti vmesne sodbe.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala od tožene stranke plačilo zneska 3.642,74 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 9. 2017 do plačila, v celoti zavrnilo. Zavrnilo je pritožbo tožeče stranke.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka. V njem zastavi vprašanja: 1) ali je višje sodišče (ne)pravilno odločilo, ko je za obstoj protipravnosti kot elementa odškodninske odgovornosti v primeru opustitve navedlo, da ni nujno najti temelja v pozitivnem predpisu in se zaradi tega ne šteje kot element za odškodninsko odgovornost, 2) ali se šteje cvetlično korito, zgrajeno v nasprotju s predpisi in kjer ne morejo pešci po pohodni površini varno mimo, za nevarno stvar in 3) ali se glede na v nasprotju s predpisi zgrajeno cvetlično korito, kjer ne morejo pešci po pohodni površini varno mimo, glede nastanka škode šteje za objektivno ali za subjektivno odgovornost. Predlagatelj navaja, da se ga kot policista, ki torej opravlja specifičen poklic, ne more enačiti s povprečnim pešcem. Betonsko cvetlično korito je zgrajeno v nasprotju s predpisi in bi moralo biti odstranjeno, saj predstavlja oviro in nevarnost za pešce. Trdi, da je opravljal delo po navodilih in stroki, kot je bil naučen v šoli za policiste in zato ni mogel oziroma celo smel opravljati dela v nasprotju s tem. Iz sodbe VS RS II Ips 270/2016 izhaja, da mora sporni del poti še ustrezati pravnemu standardu normalne pohodne površine ter da se od normalno pazljivega pešca ne pričakuje, da bo pri hoji neprestano gledal v tla. Nadalje trdi, da je višje sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da vsako protipravno dejanje ni protipravno.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).