Jedro

Drugi odstavek 24. člena ZIZ se nanaša zgolj na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in ga ni mogoče razširiti na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Četrti odstavek 24. člena ZIZ se nanaša na vse izvršilne postopke v vseh fazah.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se sklepa sodišč nižjih stopenj glede odločitve v tretji in četrti točki sklepa sodišča prve stopnje razveljavita ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu (glede odločitve v drugi točki sklepa sodišča prve stopnje) se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 20. 9. 2001 na predlog upnika zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. Ig 2001/00540-2. 2. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je o ugovoru prvič odločilo s sklepom Ig 2001/00540-4 z dne 3. 10. 2001. Ugovoru je ugodilo, sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu (2. točki izreka) razveljavilo ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Vendar se je upnik zoper to odločitev pritožil. Sodišče druge stopnje je s sklepom II Cpg 175/2002-2 dne 11. 7. 2002 njegovi pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Upnik je 28. 8. 2002 sodišče pozval, da ponovno odloči o ugovoru, 16. 10. 2003 pa je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine delno umaknil ter sodišču prve stopnje predlagal, da ugovor dolžnika zoper preostali del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine zavrne. Sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni ponovno odločilo.

3. Dolžnik je bil 22. 10. 2004 izbrisan iz sodnega registra na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS, št. 54/99, 110/99, 97/2000 odločba Ustavnega sodišča: U-I-264/99-40, 50/2002 sklep Ustavnega sodišča: U-I-135/00-60, 93/2002 odločba Ustavnega sodišča: U-I-135/00-77). Upnik je zato 11. 11. 2004 sodišču prve stopnje predlagal, da izvršbo s sklepom nadaljuje zoper edinega družbenika izbrisanega dolžnika R. V. iz P. 4. Sodišče prve stopnje je 4. 5. 2006 izdalo sklep Ig 2002/00358-17, v katerem je najprej ugotovilo, da je izvršilni postopek z dnem 22. 10. 2004 prekinjen (1. točka izreka), nato pa sklenilo, da se izvršilni postopek nadaljuje (2. točka izreka), da se predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z vstopom družbenika prvotnega dolžnika R. V. zavrne (3. točka izreka) in da se izvršba ustavi (4. točka). Sodišče prve stopnje je presodilo, da izvršbe ni mogoče nadaljevati proti družbeniku izbrisane družbe na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ),(1) ker sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni pravnomočen, kar pomeni, da upnik zoper dolžnika kot gospodarsko družbo nima izvršilnega naslova. Dolžnik je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje s sklepom opr. št. II Cpg 161/2006-2 z dne 7. 12. 2006 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Podlaga za odločitev sodišča druge stopnje je bil četrti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.

5. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je zoper sklep sodišča druge stopnje opr. št. II Cpg 161/2006-2 z dne 7. 12. 2006 vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Izpodbija ga v delu, ki se nanaša na sklepe o nadaljevanju izvršilnega postopka (druga točka sklepa sodišča prve stopnje), o zavrnitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z vstopom družbenika prvotnega dolžnika (tretja točka sklepa sodišča prve stopnje) in o ustavitvi izvršbe (četrta točka sklepa sodišča prve stopnje). Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo) ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (nepravilno uporabo četrtega odstavka 24. člena in 25. člena ZIZ, zaradi katere je prišlo do neuporabe drugega odstavka 207. člena ZPP). Ključno vprašanje, ki ga izpostavlja zahteva za varstvo zakonitosti, je vprašanje postopanja izvršilnega sodišča po vložitvi pravočasnega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga še pred izbrisom po ZFPPod in pred prekinitvijo postopka poda dolžnik. Vrhovna državna tožilka navaja, da je obstoj izvršilnega naslova v smislu 17. člena ZIZ res predpostavka za vodenje izvršbe proti družbeniku, vendar sta sodišči nižjih stopenj pri izdaji izpodbijanih sklepov spregledali, da je dolžnik še pred izbrisom družbe iz sodnega registra v celoti ugovarjal izdanemu sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sklepanje sodišča, da upnik ne izkazuje pravnomočnega izvršilnega naslova za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe v smislu četrtega odstavka 24. člena ZIZ, je bilo preuranjeno. Sodišči nižjih stopenj bi ob smiselni uporabi 207. člena ZPP kljub prekinitvi postopka lahko odločili o pravočasno vloženem ugovoru dolžnika, kar bi lahko pripeljalo bodisi do zavrnitve ali zavrženja ugovora in s tem do pravnomočnosti izdanega sklepa o izvršbi, bodisi do ponovne odločitve o razveljavitvi izvršbe in odločitve o nadaljevanju postopka v pravdi kot pri ugovoru zoper plačilni nalog in v končni fazi lahko tudi do pravnomočnega izvršilnega naslova. Z zavrnitvijo upnikovega predloga za nadaljevanje postopka z vstopom pravnega naslednika je bila po mnenju vrhovne državne tožilke upniku odvzeta možnost preizkusa njegovega zahtevka v pravdnem postopku, kar pomeni, da mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena v delu, s katerim izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z vstopom družbenika prvotnega dolžnika (tretja točka izreka sklepa sodišča prve stopnje) in odločitev o ustavitvi izvršbe (četrta točka izreka sklepa sodišča prve stopnje), v delu, s katerim izpodbija odločitev o nadaljevanju izvršbe (druga točka izreka sklepa sodišča prve stopnje) pa ni utemeljena.

7. Določba drugega odstavka 24. člena ZIZ, ki sodišču omogoča, da pod določenimi pogoji dovoli izvršbo proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, predstavlja izjemo od načela stroge formalne legalitete. Ker se izjeme razlaga ozko, se glede na besedilo zakona („proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik“) drugi odstavek 24. člena ZIZ nanaša zgolj na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in ga ni mogoče razširiti na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

8. Vendar pa to pravilo ureja zgolj primere, ko do prehoda obveznosti pride pred vložitvijo predloga za izvršbo. Ne velja pa za obravnavani primer, ko je do prehoda obveznosti prišlo po tem, ko je upnik zoper (v verodostojni listini označenega) dolžnika že vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Z vložitvijo predloga se je namreč izvršilni postopek že začel (primerjaj 2. člen ZIZ), upnik in dolžnik sta vstopila v procesnopravno razmerje, nastali pa so tudi prvi stroški izvršilnega postopka.

9. Prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo ureja četrti odstavek 24. člena ZIZ. Ob izdaji sklepa sodišča prve stopnje veljavno besedilo je določalo, da se v primeru spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, pod pogoji iz prvega odstavka tega člena izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Kateri so ti pogoji iz prvega odstavka (24. člena ZIZ), je ključno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta sodišči nižjih stopenj mednje zmotno šteli tudi pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ker naj bi bilo s tem zadoščeno pogoju po obstoju izvršilnega naslova. Pogoj, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe, je, enako kot ob vložitvi predloga (za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova), zgolj kvalificiran dokaz o prehodu obveznosti (javna ali po zakonu overjena listina, oziroma pravnomočna odločba izdana v pravdnem postopku), ki opraviči vstop naslednika v procesnopravni položaj predhodnika. Da bi bil vstop univerzalnega pravnega naslednika(2) v procesnopravni položaj prednika pogojevan še s pravnomočnostjo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa ni ne logično, niti to izrecno ne izhaja iz besedila samega zakona.(3)

10. Četrti odstavek 24. člena ZIZ se nanaša na vse izvršilne postopke v vseh fazah in ne zgolj na tiste postopke, ki so bili začeti na podlagi izvršilnih naslovov, oziroma so bili začeti na podlagi verodostojnih listin, pa so bili v trenutku, ko je prišlo do univerzalnega pravnega nasledstva, dovolj daleč, da je kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine že postal pravnomočen.

11. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlog za nadaljevanje postopka proti družbeniku izbrisane družbe (tretja točka sklepa sodišča prve stopnje) in ustavilo izvršbo (četrta točka sklepa sodišča prve stopnje), je revizijsko sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti delno ugodilo in v tem delu razveljavilo sklepa sodišč nižjih stopenj ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče prve stopnje bi moralo, tako kot to pravilno opozarja vrhovna državna tožilka, še pred odločitvijo o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim družbenikom, odločiti o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V novem postopku bo moralo najprej odpraviti to napako. Potem pa bo moralo še pred vročitvijo sklepa, s katerim bo odločilo o ugovoru, odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe. Šele po nadaljevanju postopka bo namreč mogoča vročitev sklepa o ugovoru in s tem njegovo učinkovanje (smiselna uporaba drugega odstavka 320. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Zahteva za varstvo zakonitosti izpodbija tudi sklep, da se postopek, ki je bil prekinjen z dne 22. 10. 2004, nadaljuje (drugi odstavek sklepa sodišča prve stopnje). Ker pa za izpodbijanje tega sklepa vrhovna državna tožilka ne navede nobenega razloga, je revizijsko sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti v tem delu zavrnilo (prvi odstavek 378. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kljub temu pa kot napotek za nadaljnje postopanje dodaja, da je sam sklep o nadaljevanju postopka presplošen in da ne nadomešča odločitve o predlogu za nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisanega dolžnika.

Op. št. (1): Takrat je veljal Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998) s spremembami in dopolnitvami objavljenimi v: Ur. l. RS, št. 72/1998 Skl. US: U-I-339/98, 11/1999 Odl. US: U-I-339/98, 89/1999, 11/2001-ZRacS-1, 75/2002, 87/2002-SPZ, 70/2003 Odl. US: U-I-331/02-12 (83/2003 popr., 91/2003 popr.), 40/2004-UPB1, 132/2004 Odl. US: U-I-93/03-26, 46/2005 Odl. US: U-I-110/03-16, Up-631/03-13, 96/2005 Odl. US: Up-357/03-23, U-I-351/04, 17/2006, 30/2006 Odl. US: Up-724/04-18, U-I-322/05 (v nadaljevanju ZIZ). Op. št. (2): Družbeniki družbe, ki je bila izbrisana po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, so njeni univerzalni pravni nasledniki (odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002, Ur. l. RS, št. 93/2002). Op. št. (3): Iz sedaj veljavnega besedila 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (spremembo je prinesla novela ZIZ-E (Ur. l. RS, št. 115/2006)) je še jasneje razvidno, da pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni pogoj za nadaljevanje začetega postopka proti dolžnikovemu pravnemu nasledniku. Zakon v četrtem odstavku (24. člena) namreč ne govori več o pogojih iz prvega odstavka (24. člena), temveč o pogojih iz prejšnjega odstavka (24. člena), ki pa (v nobenem kontekstu) ne omenja izvršilnega naslova.