Jedro

Delodajalec je delavcu odklanjal vključitev v poklicno zavarovanje, zato je ta pravilno vložil tožbo zoper delodajalca v delovnem sporu na podlagi b točke drugega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Zakonodaja za zavarovance poklicnega zavarovanja ne ureja določno (predhodnega) upravnega postopka uveljavljanja pravic glede vključitve v poklicno zavarovanje, kot je na primer predpisan za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja pri zavodu. Glede na stranke spora in zakonsko ureditev poklicnega zavarovanja, ki ne predvideva predhodnega upravnega postopka, ne gre za socialni spor iz drugega odstavka 58. člena ZDSS-1.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožena stranka mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 448,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnika od 1. 8. 2016 prijavi v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju: Kapitalska družba) in s to družbo sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje tožnika oziroma ga vključi v novi pokojninski načrt za čas od 1. 8. 2016 dalje, v roku 15 dni; da v istem roku plača na račun tožnika pri Kapitalski družbi prispevke za poklicno zavarovanje v posameznih zneskih in datumih zapadlosti od avgusta 2016 do januarja 2021, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo še, da tožniku povrne stroške postopka.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijani ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje ter naložilo toženki, da tožniku povrne stroške pritožbenega postopka.

3.Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom VIII DoR 200/2023 z dne 9. 11. 2023 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je v tem sporu podana sodna pristojnost.

4.Toženka v reviziji nasprotuje stališču sodišč druge in prve stopnje, da je v tem sporu podana sodna pristojnost delovnega sodišča, saj ne gre za delovni spor po b točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Meni, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe. Opozarja na pristojnosti upravljavca sklada. Ta po sedmem odstavku 200. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) sam ugotovi obveznost glede višine prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da obračun prispevkov ni bil predložen ali pa je bil predložen z nepravilnostmi. Ugotovljena obveznost s strani upravljavca sklada predstavlja izvršilni naslov. Glede opravljanja izvršbe prispevkov za poklicno zavarovanje se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in finančno upravo. Davčni organ pregleda obračun dohodka s strani zavezanca za plačilo davka (delodajalca) in odloči o obdavčljivosti zneska. Odločanje o prispevkih za poklicno zavarovanje ne spada v sodno pristojnost. Ti prispevki se obravnavajo enako kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Iz zadeve VIII Ips 226/2017 izhaja neobstoj sodne pristojnosti glede odločanja o prispevkih. Sodišče ne sme prevzeti odločanja matičnih davčno-upravnih organov. Prav tako iz zadeve II Ips 313/2015 izhaja, da obveznost plačila davkov oziroma prispevkov nastane šele v trenutku izplačila dohodka. Teh stališč sodišči druge in prve stopnje pri presoji sodne pristojnosti nista upoštevali.

5.Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6.Revizija ni utemeljena.

7.Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8.Tožnik je kot delavec toženke od nje zahteval, da ga vključi v poklicno zavarovanje. Ker s tem ni uspel, je zoper toženko vložil tožbo v delovnem sporu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je od avgusta 2016 do februarja 2021 opravljal delo, ki utemeljuje vključitev v poklicno zavarovanje. Toženka je sicer tožnika za čas po navedenem obdobju prostovoljno vključila v poklicno zavarovanje, v tem sporu pa je med drugim ugovarjala sodno pristojnost in glede tega je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo.

9.Iz v nadaljevanju predstavljene pravne ureditve izhaja, da zakonodaja za zavarovance poklicnega zavarovanja ne ureja določno (predhodnega) upravnega postopka uveljavljanja pravic tako glede vključitve v poklicno zavarovanje kot glede koriščenja pravic na tej podlagi. Izrecno predvideno pravno varstvo v ZPIZ-2 se ne nanaša na zavarovance poklicnega zavarovanja, temveč le na druge subjekte. Pri tem je prišlo do opustitve pri sprejemanju predpisov s področja poklicnega zavarovanju, kar še dodatno omejuje pravno varnost zavarovanca. To ne sme biti ovira za uveljavljanje njegovih pravic, kar se nanaša tudi na vprašanje zagotovitve sodnega varstva glede vključitve v poklicno zavarovanje.

10.Po drugem odstavku 2. člena ZPIZ-2 obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: poklicno zavarovanje) obsega obvezno vključitev v poklicno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja. Poklicno zavarovanje je v ZPIZ-2 urejeno v enajstem delu zakona. Poklicno zavarovanje je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na podlagi katerih so ti vključeni v to obliko zavarovanja in pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom (prvi odstavek 198. člena ZPIZ-2). S poklicnim zavarovanjem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino zajamčenega donosa na vplačane prispevke, ki je opredeljen v pokojninskem načrtu (drugi odstavek 198. člena ZPIZ-2). V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom, obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati; zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se vključijo v poklicno zavarovanje le, če delo opravljajo s polnim delovnim časom (prvi odstavek 199. člena ZPIZ-2). Zakon na abstraktni ravni ureja tudi pogoje za določitev takih delovnih mest ter Vladi RS nalaga predpisovanje meril in kriterijev (drugi do šesti odstavek 199. člena ZPIZ-2). Nosilec poklicnega zavarovanja je sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (prvi odstavek 10. člena ZPIZ-2), njegov upravljavec pa je Kapitalska družba. Glede vključitve v poklicno zavarovanje ZPIZ-2 ureja predvsem razmerje med delodajalcem in upravljavcem sklada (npr. člen 200), z vidika varstva pravic zavarovanca pa je ureditev pomanjkljiva.

11.Za uveljavljanje pravic zavarovanca ni predpisan predhodni upravnopravni postopek, kot je npr. predpisan za uveljavljanje pravic zavarovanca iz obveznega zavarovanja pri zavodu. V skladu z drugim odstavkom 58. člena ZDSS-1 je sodno varstvo v socialnem sporu predvideno proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, vendar izdaja tovrstne odločbe za primer, kot je tožnikov, ni predpisana. Četudi gre po vsebini za spor iz b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 (o pravici do in iz obveznega dodatnega zavarovanja), pravni sistem ne ureja upravnopravne poti, po kateri bi zavarovanec neposredno uveljavljal svojo pravico kot stranka postopka. Pravica brez učinkovitega pravovarstvenega zahtevka pa ni pravica, temveč le programska norma.

12.Zakon je sicer predvidel pravno kontinuiteto glede na predhodno pravno ureditev, vendar le do nove ureditve, do katere pa v času odločanja še ni prišlo. Ureditev iz Ugotovitvenega sklepa o opravljeni reviziji zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem na delih v livarni (Ur. l. RS, št. 20/1991), je na podlagi 413. člena ZPIZ-2 še vedno v veljavi, saj Vlada RS ni sprejela novega predpisa o merilih in kriterijih vključitve v zavarovanje (četrti odstavek 199. člena ZPIZ-2), niti se ni vzpostavila komisija iz 201. člena ZPIZ-2, ki bi na novo določila delovno mesta, glede katerih se (še) zahteva vključitev v obvezno zavarovanje. Prav tako ni bila imenovana komisija iz 201.a člen ZPIZ-2, ki bi na ravni delodajalca preverjala obstoj delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Navedeno, ob odsotnosti izrecnega pravnega varstva zavarovanca v socialnopravnem upravnem postopku, dodatno kaže na njegovo šibko pravno varstvo.

13.Po drugi strani ZPIZ-2 pri izvajanju poklicnega zavarovanja na več mestih predvideva sodelovanje drugih subjektov (npr. četrti odstavek 200. člena), pri čemer poseben poudarek namenja obveznostim delodajalca (npr. drugi in šesti odstavek 200. člena) in nadzorni vlogi upravljavca sklada (sedmi, deveti in deseti odstavek 200. člena). Upravljavec sklada ima pomembno vlogo pri nalaganju obveznosti delodajalcu glede obračuna in izplačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje, kar je predvideno prvenstveno za primere, ko je do vključitve v poklicno zavarovanje že prišlo. Zavarovanec pa pri upravljavcu sklada nima urejenega pravnega varstva za primer, če ga delodajalec noče vključitvi v poklicno zavarovanje. Tega mu ne zagotavlja niti inšpekcijski nadzor (350. člen ZPIZ-2).

14.Iz navedenega izhaja, da je zavarovancu nujno zagotoviti sodno varstvo vsaj v sporu, kot je obravnavani. Toženka je tožniku odklanjala vključitev v poklicno zavarovanje, zato je (po tem, ko ni uspel s predsodno zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja) zoper toženko vložil tožbo na delovno sodišče. Tožnik ima pravico do sodnega varstva v tem delovnem sporu, četudi je s tem zagotovljeno učinkovito pravno varstvo pravice, ki sicer temelji na socialnem zavarovanju, nanaša pa se tudi na obveznost sklenitve pogodbe z upravljavcem sklada o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja (kontrahirna dolžnost). Poklicno zavarovanje financirajo delodajalci (drugi odstavek 8. člena ZPIZ-2), ki so tudi zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje (prvi odstavek 200. člena ZPIZ-2). Tako z vidika strank kot z vidika vsebine spora je torej utemeljena pristojnost delovnega sodišča po b točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

15.Toženka v reviziji neutemeljeno poudarja, da sodna pristojnost ni podana v delu odločitve, ki se nanaša na naloženo plačilo prispevkov. Tožnikov zahtevek se ni nanašal na plačilo prispevkov v ožjem pomenu, torej po tem, ko je bila že vzpostavljena podlaga za njihovo plačilo. Tožnik je prvenstveno zahteval vključitev v poklicno zavarovanje, kar je bilo med strankama sporno, v tej zvezi pa še plačilo prispevkov. Tudi sodna praksa, na katero se sklicuje revizija, ne utemeljuje zaključka o neobstoju sodne pristojnosti. V tej zadevi ni sporno razmerje med bruto in neto izplačilom, za kar je šlo med drugim v zadevah Vrhovnega sodišča RS II Ips 313/2015 in VIII Ips 226/2017, niti ni poudarek na davkih, temveč le na prispevkih, ki so pri poklicnem zavarovanju zgolj delodajalčeva obveznost, prispevna stopnja med strankama pa tudi ni bila sporna. Ti prispevki so neločljivo povezani z vključitvijo v poklicno zavarovanje in so dejanska podlaga za koriščenje pravic zavarovanca (202 - 207. člen ZPIZ-2). Omogočeno sodno varstvo iz naslova poklicnega zavarovanja torej zajema tudi zahtevek za plačilo prispevkov za to zavarovanje.

16.Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

17.Ker toženka z revizijo ni uspela, mora tožniku povrniti strošek odgovora na revizijo (600 točk), kar z materialnimi stroški in DDV znaša 448,00 EUR.

18.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, kot je razviden iz uvoda te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

-------------------------------

Op. št. (1)Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.

Op. št. (2)Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.

Op. št. (3)Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.

Op. št. (4)Glej 9. in 11. člen ZPIZ-2 ter osmi del ZPIZ-2.

Op. št. (5)Ur. l. RS, št. 20/91.

Op. št. (6)Stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu iz 208. člena tega zakona na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.

Op. št. (7)Zavezanec po sklenitvi pogodbe z upravljavcem o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja vsakega zavarovanca iz prvega odstavka 199. člena tega zakona vključi v poklicno zavarovanje z vložitvijo prijave iz trinajstega odstavka 209. člena tega zakona na način, v skladu s prvim odstavkom 208. člena tega zakona določen v pokojninskem načrtu, v osmih dneh od dneva začetka dela na delovnem mestu iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona.

Op. št. (8)Zavezanec izračuna prispevek za poklicno zavarovanje v obračunu v skladu s tem zakonom. V obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje mora navesti resnične, popolne in pravilne podatke. Obliko obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, določi upravljavec sklada. Zavezanec predloži obračun prispevkov za poklicno zavarovanje upravljavcu sklada. Za roke predložitve obračuna in roke plačila veljajo določbe, ki urejajo plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Op. št. (9)Upravljavec sklada sam ugotovi obveznost glede višine prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da obračun prispevka za poklicno zavarovanje ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna izhajajo nepravilnosti. Ugotovljena obveznost, ki jo ugotovi upravljavec sklada, je izvršilni naslov. Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja določi postopek ravnanja v primerih iz prvega stavka tega odstavka, pri čemer mora zagotoviti sodelovanje zavezanca v postopku ugotavljanja obveznosti.

Op. št. (10)Izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje opravi davčni organ na predlog upravljavca sklada. Izvršilni naslov je obračun prispevkov za poklicno zavarovanje ali obračun upravljavca sklada iz sedmega odstavka tega člena z obrestmi in potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda upravljavec sklada na podlagi nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje. Pri opravljanju izvršbe prispevkov za poklicno zavarovanje in ugotavljanju zastaranja pravice do izterjave se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja finančno upravo.

Op. št. (11)Upravljavec sklada za namen nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od davčnega organa pridobi podatke o osnovah za prispevke iz tretjega odstavka tega člena, ki jih davčni organ vodi na podlagi obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, ki jih zavezanci predlagajo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Op. št. (12)Glej zgoraj citirani 7., 9. in 10. odstavek 200. člena ZPIZ-2.