Jedro

Ker je toženka tožnika za čas opravljanja del na delovnem mestu vodja tima talilcev vključila v poklicno zavarovanje, saj na tem delovnem mestu opravlja posebno težka in zdravju škodljiva dela; ker ni podala konkretnih navedb o tem, katera delovna opravila, ki jih tožnik opravlja na delovnem mestu vodja tima talilcev, ki so zdravju tako škodljiva in posebno težka, da je ocenila, da so posledično izpolnjeni pogoji za poklicno zavarovanje po Ugotovitvenem sklepu, pa jih tožnik predhodno na delovnem mestu vodja topilcev ni opravljal; in ker je tožnik zatrjeval in izpovedal, da so dela in naloge obeh navedenih delovnih mest enake, kar potrjuje primerjava opisa del in nalog teh delovnih mest, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik tudi za delo na delovnem mestu vodja topilcev upravičen do poklicnega zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnika od 1. 8. 2016 dalje prijavi v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri Kapitalski družbi (v nadaljevanju: KAD) in sklene s KAD pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje tožnika oziroma ga vključi v nov pokojninski načrt za čas od 1. 8. 2016 dalje (I. točka izreka). Na račun tožnika pri KAD je dolžna vplačati prispevke za poklicno zavarovanje za čas od avgusta 2016 do januarja 2021 v mesečnih višinah in z obrestmi, ki izhajajo iz II. točke izreka sodbe. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Toženki je naložilo povračilo stroškov postopka v znesku 1.232,09 EUR (IV. točka izreka) in odločilo, da je zavezanka za plačilo sodne takse (V. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni in stroškovni del sodbe zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da so razlogi sodbe o vsebini listin v nasprotju s temi listinami. Sodišče je nepravilno odločilo o ugovorih sodne in stvarne pristojnosti ter aktivne legitimacije. Arbitrarno je zaključilo, da med strankama ni sporno, da je toženka vključila tožnika v poklicno zavarovanje od februarja 2021 dalje iz razloga, ker opravlja delo na delovnem mestu, ki spada v okvir Ugotovitvenega sklepa. Tak zaključek je napravilo, ker toženka drugih razlogov za prijavo tožnika od februarja 2021 dalje ni navedla. V zvezi s tem pritožba sodišču očita opustitev materialno procesnega vodstva. Navaja, da tožnik ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu. Sodišče je napačno ugotovilo, da toženka ni prerekala njegovih navedb o tem, katere delovne naloge delovnega mesta vodja topilcev spadajo pod Ugotovitveni sklep in naj bi bile enake nalogam, ki jih še vedno opravlja na delovnem mestu vodja tima talilcev. Delovne naloge vodje tima talilcev so v primerjavi z nalogami vodje topilcev obsežnejše, posebno težke in zdravju škodljive, zato je tožnika sedaj, ko zaseda novo delovno mesto, toženka prijavila v poklicno zavarovanje. Sodišče ji je odreklo možnost dokazovanja, ali delovno mesto vodja topilcev izpolnjuje pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje. Neutemeljeno je zavrnilo dokazne predloge in s tem storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nepravilno je uporabilo določbo 202. člena ZDR-1 o zastaranju. Napačno je ugotovilo, da toženka ni ugovarjala teku obresti. Kot osnovo za obračun prispevkov je nepravilno štelo obračunano bruto plačo. Plačilne liste, ki jih je tožnik vložil v spis, so informativni dokaz. O višini plače za januar 2018 je sodišče odločilo arbitrarno. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari toženka izpodbija tudi stroškovno odločitev. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je delo vodje topilcev, ki ga je tožnik opravljal pri toženki v spornem obdobju (od 1. 8. 2016 do 31. 1. 2021), spadalo med delovna mesta iz Ugotovitvenega sklepa o opravljeni reviziji zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem na delih v livarnah (Ur. l. RS, št. 20/1991; v nadaljevanju: Ugotovitveni sklep). Upoštevajoč 199., 201. in 413. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadaljnji) in Seznam delovnih mest poklicnega zavarovanja je toženki naložilo, da ga je za to obdobje dolžna prijaviti v poklicno zavarovanje in zanj plačati zapadle prispevke. Pritožbeno sodišče soglaša z izčrpnimi prvostopenjskimi razlogi, jih po nepotrebnem ne ponavlja, k pritožbenim navedbam pa podaja naslednjo obrazložitev.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev obrazložilo z odločilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je bil njen preizkus mogoč.

8. Očitek o nasprotju med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami (kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), je nekonkretiziran, saj v pritožbi ni navedeno, kateri del katere konkretne listine naj bi sodišče nepravilno preneslo v razloge sodbe.

9. Neutemeljene so obširne pritožbene navedbe v zvezi s presojo ugovorov sodne in stvarne pristojnosti ter aktivne legitimacije. Sodišče prve stopnje jih je pravilno zavrnilo in svojo odločitev izčrpno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče, v izogib nepotrebnemu ponavljanju, nanjo sklicuje. Odločilnega pomena je, da je tožniku treba zagotoviti sodno varstvo, ker ga toženka v poklicno zavarovanje neutemeljeno ni prijavila in zanj plačevala prispevkov. Stališče iz sodbe VIII Ips 226/2017, ki ga v zvezi s sodno pristojnostjo izpostavlja pritožba, tj. da sodišče v delovnem sporu ne odloča o obračunu in plačilu davkov in prispevkov, za ta spor ni uporabljivo, saj je bilo sprejeto ob obravnavanju drugačnih pravnih vprašanj (plačila odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka). Enako velja za sodbo II Ips 313/2015, ki obravnava vprašanje plačila akontacije dohodnine v zvezi z denacionalizacijskim postopkom. Za odločanje o vključitvi v poklicno zavarovanje in plačilo prispevkov za to zavarovanje je pristojno sodišče (prim. VIII Ips 30/2019, VIII Ips 48/2021, VIII SM 1/2021), in sicer gre za individualni delovni spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem po točki b prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji).

10. Pravilna je prvostopenjska ugotovitev o aktivni legitimaciji tožnika, ki uveljavlja pravico vključitve v poklicno zavarovanje in plačilo prispevkov v svojo korist. Neutemeljene so pritožbene navedbe o pristojnostih upravljavca sklada poklicnega zavarovanja in davčnega organa, ki so določene v 200. členu ZPIZ-2, saj so pogojene s tem, da je delodajalec delavca v poklicno zavarovanje že vključil, kar pa za sporno obdobje v primeru tožnika ne velja. Tudi iz sodne prakse ne izhaja, da bi bila aktivna legitimacija delavca v tovrstnih delovnih sporih vprašljiva, kot tudi ne pasivna legitimacija delodajalca - zavezanca za vključitev v zavarovanje in plačilo prispevkov (prim. Pdp 459/2020, Pdp 355/2021, Pdp 415/2021, Pdp 673/2021 idr.). Glede na obrazloženo tudi ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da bi tožnik moral pred vložitvijo te tožbe zahtevati od KAD, da ugotovi obveznost glede višine prispevkov in izdela obračun.

11. Kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, med strankama ni sporno, da toženka kot glavno dejavnost opravlja "litje drugih neželeznih kovin", ukvarja pa se tudi s proizvodnjo drugih izdelkov iz plastičnih mas, litjem železa, jekla in lahkih kovin. Trditve o teh dejavnostih toženke je podal tožnik. Ker jih toženka ni zanikala, se štejejo za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP). Glede na to je neutemeljeno pritožbeno nasprotovanje v izpodbijani sodbi ugotovljenim dejavnostim toženke, češ da te v zapisnikih narokov niso bile izrecno ugotovljene kot dejstvo, ki je med strankama nesporno.

12. Neutemeljen je pritožbeni očitek o arbitrarnosti prvostopenjske ugotovitve, da med strankama ni sporno, da je toženka vključila tožnika v poklicno zavarovanje od februarja 2021 dalje iz razloga, ker opravlja dela na delovnem mestu, ki spada med delovna mesta iz Ugotovitvenega sklepa. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da tožnik na delovnem mestu vodja tima talilcev (v primerjavi z delovnimi nalogami na delovnem mestu vodja topilcev, ki ga je zasedal v vtoževanem obdobju) opravlja obsežnejše, posebno težke in zdravju škodljive delovne naloge, zato ga je za novo sistemizirano delovno mesto vodja tima talilcev (ki ga zaseda od 10. 2. 2021) od februarja 2021 dalje prijavila v poklicno zavarovanje in zanj plačuje predpisane prispevke. Te navedbe je toženka ponovila tudi v pritožbi. Glede na to je neupoštevna nadaljnja, drugačna pritožbena navedba, češ da je tožnika vključila v poklicno zavarovanje mogoče le iz previdnosti, zaradi napovedane tožbe; tudi sicer ta navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ker je toženka že v odgovoru na tožbo pojasnila razlog vključitve tožnika v poklicno zavarovanje od februarja 2021 dalje, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je v zvezi s tem dejstvom sodišče prve stopnje opustilo pravila o materialno procesnem vodstvu in ji kršilo pravico do izjave.

13. Ni pravilna pritožbena navedba, da tožnik ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu. V vlogah je podal primerjalni zapis del in nalog na delovnih mestih vodja topilcev in vodja tima talilcev ter utemeljeval, da je na obeh opravljal enaka težka in zdravju škodljiva dela v smislu Ugotovitvenega sklepa, kar je potrdil v svoji izpovedbi (dodatno opravlja le določene administrativne naloge, ki zajemajo zgolj 1 % vsega njegovega dela). Toženka pa kljub temu, da jo je sodišče na prvem naroku izrecno pozivalo, ni podala konkretnih trditev o tem, katera opravila, ki jih tožnik sedaj opravlja na delovnem mestu vodja tima talilcev, so zdravju tako škodljiva in posebno težka, da je ocenila, da so izpolnjeni pogoji za poklicno zavarovanje, pa jih tožnik ni opravljal na prejšnjem delovnem mestu vodja topilcev; prav tako kljub pozivu ni konkretizirala opravil iz opisa delovnega mesta vodja tima talilcev, ki naj bi jih tožnik ne opravljal na delovnem mestu vodja topilcev. Glede na to je neutemeljeno pritožbeno izpodbijanje prvostopenjske ugotovitve, da so ostale neprerekane navedbe tožnika o tem, katere konkretne delovne naloge na delovnem mestu vodja topilcev spadajo pod določila I. točke Ugotovitvenega sklepa in so torej enake nalogam, ki jih še vedno opravlja na delovnem mestu vodja tima talilcev. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče spregledalo toženkino vlogo z dne 1. 7. 2022 (ki jo je prejelo 5. 7. 2022). Do nje se je opredelilo v 12. točki obrazložitve in pravilno razlogovalo, da glede nekaterih novih zadolžitev tožnika na delovnem mestu vodja tima talilcev (v obsegu 1 %), ki so navedene v tej vlogi in so zgolj administrativne narave, toženka ni zatrjevala, da so takšne narave, da utemeljujejo vključitev v poklicno zavarovanje.

14. Ker je torej toženka tožnika za čas opravljanja del na delovnem mestu vodja tima talilcev vključila v poklicno zavarovanje, saj na tem delovnem mestu opravlja posebno težka in zdravju škodljiva dela; ker ni podala konkretnih navedb o tem, katera delovna opravila, ki jih tožnik opravlja na delovnem mestu vodja tima talilcev, ki so zdravju tako škodljiva in posebno težka, da je ocenila, da so posledično izpolnjeni pogoji za poklicno zavarovanje po Ugotovitvenem sklepu, pa jih tožnik predhodno na delovnem mestu vodja topilcev ni opravljal; in ker je tožnik zatrjeval in izpovedal, da so dela in naloge obeh navedenih delovnih mest enake, kar potrjuje primerjava opisa del in nalog teh delovnih mest, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik tudi za delo na delovnem mestu vodja topilcev upravičen do poklicnega zavarovanja.

15. Zmotna je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni navedlo, med katera delovna mesta iz Ugotovitvenega sklepa je uvrščeno delovno mesto vodja topilcev. V 13. točki prvostopenjske obrazložitve je natančno obrazložilo, v okvir katerih posameznih določb Ugotovitvenega sklepa spadajo naloge vodje topilca, ki jih tožnik sedaj opravlja kot vodja tima talilcev (in za katera mu je od februarja 2021 že priznano poklicno zavarovanje). Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da se sodišče ni opredelilo do toženkinih navedb o tem, da tožnik kot vodja topilcev ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za vodilno delovno mesto v smislu 74. člena ZDR-1. V 13. točki obrazložitve je prvostopenjsko sodišče sprejelo pravilno stališče, da že iz naziva delovnih mest vodja topilcev in vodja tima talilcev izhaja, da gre za delovni mesti iz 14. točke I. člena Ugotovitvenega sklepa, torej za delovni mesti neposrednega vodenja delovnega procesa v livarni, katerih delo je vezano na neposredno spremljanje delovnega procesa, in ki se v smislu Ugotovitvenega sklepa štejeta kot posebno težki in zdravju škodljivi. Iz citirane določbe Ugotovitvenega sklepa ne izhaja, da velja le za vodilne delavce iz 74. člena ZDR-1. Tudi sicer pritožba ne zatrjuje, da ima za delovno mesto vodje skupine talilcev s tožnikom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi 74. člena ZDR-1 (niti to ne izhaja iz te pogodbe).

16. Neutemeljen je pritožbeni očitek o kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo s strani toženke predlaganih dokazov: zaslišanja njenega zakonitega zastopnika, prokuristke in prič ter postavitve izvedencev. Kot je pritožbeno sodišče že obrazložilo v 13. točki te sodbe, toženka kljub izrecnemu pozivu (torej ustreznemu materialno procesnemu vodstvu) ni podala konkretne trditvene podlage glede odločilnih dejstev, izpostavljenih s strani sodišča prve stopnje. Ker dokazi ne morejo nadomestiti manjkajoče trditvene podlage strank (212. člen ZPP), je sodišče utemeljeno zavrnilo dokazne predloge, s katerimi je toženka želela dokazati razlike v delovnih mestih in katero delovno mesto je zdravju škodljivo oziroma posebno težko in kot tako utemeljuje vključitev v poklicno zavarovanje. Neutemeljena je pritožbena navedba o pomanjkljivem materialno procesnem vodstvu v zvezi z dokaznimi predlogi, saj ti niso bili zavrnjeni zato, ker bi bili premalo substancirani, kot to zmotno razlaga pritožba. Napačno je tudi pritožbeno sklicevanje, da je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo dejstva, za katera ni imelo strokovnega znanja, namesto da bi postavilo izvedenca medicine dela ali varstva pri delu. Prvostopenjska odločitev namreč temelji na tem, da toženka ni obrazloženo prerekala trditev tožnika o tem, da je na obravnavanih delovnih mestih opravljal enake naloge, ki utemeljujejo vključitev v poklicno zavarovanje, oziroma ni znala pojasniti, katere naloge delovnega mesta vodja tima talilcev, ki jih tožnik kot vodja topilcev ni opravljal, so narekovale njeno odločitev, da ga od februarja 2021 dalje vključi v poklicno zavarovanje. Ni dopustno, da bi izvedenec nadomestil toženkino pomanjkljivo trditveno podlago.

17. Dodaten razlog, zaradi katerega je sodišče pravilno zavrnilo zaslišanje toženkinega zakonitega zastopnika in prokuristke, je v tem, da se nista odzvala vabilu na narok, izostanka pa nista opravičila. Pritožbeno sklicevanje na bolezen zakonitega zastopnika je neutemeljeno, saj je bil ta v bolniškem staležu le v času prvega naroka za glavno obravnavo, prvostopenjski razlogi o neupravičenem izostanku pa se nanašajo na naslednji (zadnji) narok. Na tem naroku je pooblaščenka glede odsotnosti zakonitega zastopnika in prokuristke navedla le, da se ga ne bosta udeležila, ker naj bi imela sestanek s pomembnim kupcem, vendar takšno opravičilo ni bilo konkretizirano, niti ni bilo dokazano. Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče toženko pozivati in ji dodeliti rok za dostavo dokazil o upravičeni odsotnosti z naroka, saj bi toženka, ki jo je zastopal kvalificiran pooblaščenec, morala to storiti sama od sebe. Glede na obrazloženo je sodišče izostanek zakonitega zastopnika in prokuristke z naroka pravilno štelo kot neupravičen in zaslišalo le tožnika (drugi odstavek 258. člena ZPP).

18. Presojo, da glavnična terjatev za avgust 2016 ni zastarala, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev o zadržanju zastaranja. Pritožba tej presoji nasprotuje in navaja, da je sodišče nepravilno uporabilo 202. člen ZDR-1. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s prvostopenjskimi razlogi, ugotavlja pa, da tudi v primeru, če se ne uporabi institut zadržanja zastaranja, terjatev za avgust 2016 ni zastarala. Skladno s citiranim členom ZDR-1 terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Kot izhaja iz prvostopenjskih razlogov, imajo prispevki za poklicno zavarovanje enak davčni status kot prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (peti odstavek 200. člena ZPIZ-2), pri čemer mora na podlagi prvega odstavka 353. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 117/2006 in nadaljnji) zavezanec za prispevke za socialno varnost predložiti obračun najpozneje do 15. dne v mesecu, plačati pa jih najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Iz teh določb po ugotovitvi pritožbenega sodišča izhaja, da je bila obveznost vključitve tožnika v poklicno zavarovanje in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje za mesec avgust 2016 toženka dolžna izpolniti najpozneje do 20. 9. 2016. Tožnik je tožbo, s katero je zahteval poklicno zavarovanje s plačilom prispevkov tudi za avgust 2016, vložil 23. 8. 2021, torej v okviru petletnega zastaralnega roka iz 202. člena ZDR-1. 19. Neutemeljeno je pritožbeno nasprotovanje prvostopenjski ugotovitvi, da toženka ni ugovarjala zastaranja zakonskih zamudnih obresti. Tožnik je plačilo obresti zahteval šele s spremembo tožbe v vlogi z dne 30. 5. 2022. Toženka je v vlogi z dne 1. 7. 2022 ugovarjala le spremembi tožbe, ki jo je nato sodišče utemeljeno dopustilo iz razloga smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama. Ugovora zastaranja terjatve iz naslova obresti ni uveljavljala, zato je sodišče utemeljeno ugodilo tudi obrestnemu tožbenemu zahtevku.

20. Skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje zavarovanca - člana v delovnem razmerju plača in nadomestilo plače. Sodišče je s sklicevanjem na drugi odstavek 126. člena ZDR-1 pravilno obrazložilo, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov; sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Pritožba zato zmotno vztraja, da je treba prispevke odmeriti le od osnovne bruto plače tožnika in da bi sodišče moralo upoštevati toženkin izračun višine prispevkov. Sodišče jih je pravilno odmerilo od obračunane bruto plače, ki je bila razvidna iz tožnikovih plačilnih list. Utemeljeno je zavrnilo toženkin dokazni predlog za postavitev izvedenca finančne stroke, saj za izračun višine dolgovanih prispevkov ni bilo potrebno strokovno znanje, s katerim ne bi razpolagalo (243. člen ZPP). Kot je pravilno obrazložilo, je šlo za preprosto računsko operacijo (množenje plač z odstotkom prispevne stopnje, ki med strankama ni bila sporna).

21. Zmoten je pritožbeni očitek, da tožnik ni pojasnil izračuna vtoževanih prispevkov. Iz navedb v tožbi in prvi pripravljalni vlogi za vsak mesec vtoževanega obdobja izhaja znesek tožnikove plače, prispevna stopnja in izračunani znesek vtoževanega prispevka. V dokaz pravilnosti tako izračunanih zneskov je tožnik predložil plačilne liste, zato pritožba neutemeljeno navaja, da te predstavljajo nedovoljen informativni dokaz. Neutemeljena je pritožbena navedba o kršitvi toženkine pravice do izjave, ki naj bi bila podana zaradi arbitrarne določitve višine tožnikove plače za mesec januar 2018, za katerega ni predložil plačilne liste. Sodišče je pravilno obrazložilo, da toženka ni zanikala tožnikove trditve o višini plače za ta mesec v znesku 2.832,88 EUR. Ker se je na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP tako zatrjevana višina plače štela za priznano dejstvo, sodišču v zvezi s plačo za januar 2018 ni bilo treba izvajati materialno procesnega vodstva in pozivati strank k predložitvi manjkajoče plačilne liste. Tudi sicer pritožba ne navaja, kolikšen naj bi bil po mnenju toženke pravilen znesek obračunane bruto plače za januar 2018. 22. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o glavni stvari, je posledično pravilna tudi odločitev o stroških postopka in o zavezancu za plačilo sodne takse.

23. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

24. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa je dolžna povrniti njegove (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Upoštevajoč vrednost spornega predmeta in Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) mu pripada 500 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 16/4 OT) in materialni stroški v višini 10 točk (11. člen OT), skupaj 510 točk, kar glede na vrednost točke (0,60 EUR) znaša 306,00 EUR. Pripada mu tudi 22 % DDV (12. člen OT) v znesku 67,32 EUR. Znesek vseh priznanih stroškov znaša 373,32 EUR. V primeru zamude s plačilom mu toženka dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.