Jedro

Tudi če bi bila v obravnavanem primeru podana vzročna zveza med izpadom električne energije in nepravilnim delovanjem programa, ki po zatrjevanju v tožbi odvetniku omogoča pravočasno opozarjanje na iztek rokov, to po presoji sodišča ne bi predstavljalo opravičljivega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik mora svojo poklicno dejavnost opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, tehnične težave z računalniškim sistemom in njegov morebiten razpad pa niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, ki se mu ne bi bilo moč izogniti. Tako se odvetnik ne more zanašati zgolj na računalniško vodenje evidenc izrekov rokov za določena procesna opravila, saj mora upoštevati, da lahko računalniški sistem razpade iz številnih različnih vzrokov, ne zgolj zaradi izpada elektrike. Zato sistem vodenja evidenc v odvetniški pisarni, v katerem ni vgrajenih dovolj varnostnih mehanizmov, ki bi v vsakem trenutku zagotavljali (pravočasno) varstvo pravic strank, ne predstavlja skrbnosti, ki bi jo moral odvetnik zagotavljati v odnosu do svojih strank.

Izrek

Predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je urad zavrnil varstvo mednarodne znamke št. ... z dne 17. 8. 2004, iz razlogov, ki so razvidni iz izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka skupaj s tožbo vlaga predlog vrnitev v prejšnje stanje, v katerem navaja, da je pooblaščenec tožeče stranke dne 26. 9. 2008 prejel izpodbijano odločbo, datum prejema je bil še isti dan vnešen v program MS Outlook, s pomočjo katerega odvetniška pisarna vodi roke, in ki omogoča avtomatski sistem opozarjanja na iztek rokov. Pooblaščenec je zabeležil rok za začetek upravnega spora in opomnik. Čez vikend v dneh od 27. na 28. 9. 2008 pa je prišlo v odvetniški pisarni do nepričakovane prekinitve električnega toka in okvare UPS naprave, zaradi česar telefoni in računalniki niso delovali precejšen del dneva. Ker IT služba pooblaščenca ni odkrila napak, pooblaščenec tudi ni preverjal vseh vpisov podatkov, saj je po testnem preverjanju program „MS Outlook“ deloval brez napak. Kljub temu je dne 7. 11. 2008 pri pregledu odprtih spisov ugotovil, da je v predmetni zadevi rok za vložitev tožbe že pretekel, tožba pa ni bila vložena. S pomočjo IT službe je ugotovil, da na dan izteka roka ni bilo zabeležke v „MS Outlooku“, niti ni deloval opomnik pred iztekom roka. IT služba kot verjetno dopušča možnost, da je bil podatek izgubljen ob razpadu sistema v dneh od 27. na 28. 9. 2008. Sistem deluje tako, da do naslednjega dne avtomatsko naredi kopije vseh podatkov, vnešenih vanj prejšnji delovni dan, tokrat pa je varnostni sistem odpovedal zaradi izpada električnega toka in nedelovanja UPS naprave. Pooblaščenec iz navedenih razlogov ni bil pravočasno opozorjen na potek roka, saj se je zanašal, da sistem deluje brezhibno, oziroma da ima vgrajenih dovolj varovalk, ki takšne napake onemogočajo. Zaradi obsega spisov, ki pripadajo pisarni in do tedaj brezhibnega delovanja sistema opozarjanja na procesne roke, iz opravičljivega vzroka ni mogel vedeti, da se rok bliža, oziroma da se je iztekel zaradi nepredvidljive napake. V roku za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zato sodišču predlaga vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer hkrati vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo, ki jo v nadaljevanju tudi podrobno obrazloži. Sklepno tožeča stranka predlaga, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, odpravi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne v ponoven postopek, pri čemer naj toženi stranki naloži še plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje v pristojnosti sodišča, zato se do te zahteve ni opredeljevala. V zvezi s tožbo pa tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Stranki z interesom A.A.A. d.o.o., ... ulica št. ..., B., Celje, in C.C.C. d.d., ... ulica št. ..., D., Republika Hrvaška, ki ju oba zastopa odvetnica E.E. iz F., v odgovoru na tožbo navajata, da se okvara računalniškega sistema zaradi izpada elektrike pri odvetniku ne more šteti kot opravičljiv vzrok za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik se poklicno ukvarja z zastopanjem strank, zato mora zagotoviti svoje poslovanje tako, da zaradi okoliščin na njegovi strani uveljavljanje pravic strank ni prizadeto. Odvetnik se ne more zanesti zgolj na opozorilo v računalniškem sistemu o izteku roka, ki je lahko le dodatno varovalo za odvetnika pred zamudo rokov, ne more pa biti opravičljiv razlog v primeru, da tudi dejansko pride do zatajitve sistema. V kolikor bi sodišče dopustilo vrnitev v prejšnje stanje, stranki z interesom vztrajata pri vseh svojih dosedanjih navedbah in predlagata, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K 1. točki izreka: Predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

Vrnitev v prejšnje stanje lahko predlaga stranka, ki iz opravičenega vzroka zamudi rok za tožbo ali drugi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti (1. odstavek 24. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 119/08 - odločba Ustavnega sodišča, v nadaljevanju ZUS-1). Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje so, da je stranka zamudila rok iz opravičenega vzroka, da je zaradi zamude prekludirana, da predlaga vrnitev v prejšnje stanje v predvidenem roku in da skupaj s tem opravi tudi zamujeno procesno dejanje. Kakšne okoliščine so opravičeni vzrok za zamudo, ZUS-1 v 1. odstavku 24. člena ne določa. Določitev vsebine predpostavke opravičenega vzroka za zamudo tako pomeni interpretacijo pravnega standarda, pri čemer gre po ustaljeni sodni praksi za takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odvrniti, niti jih ni mogoče pripisati krivdi stranke.

Tožeča stranka v pravočasnem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot opravičljiv vzrok za zamudo roka za vložitev tožbe navaja, da je do zamude prišlo zaradi izpada električne energije in okvare UPS naprave v odvetniški pisarni, v posledici pa tudi naj ne bi deloval računalniški program „MS Outlook“, s pomočjo katerega je odvetnik tožeče stranke sicer pravočasno opozorjen na iztek roka v posamezni zadevi. Po ustaljeni sodni in ustavosodni praksi se od odvetnika, ki poklicno opravlja odvetniško dejavnost, pričakuje, da v razmerju do stranke vselej ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (tako na primer odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-216/99 z dne 19. 12. 2000). Vestnost in skrbnost sodelovanja odvetnika v postopku se torej presoja po pravnem standardu dobrega strokovnjaka, ki vzpostavlja stroga merila pri presoji odvetnikovega poklicnega delovanja, pri katerem mora biti odvetnikovo glavno vodilo varovanje koristi strank. Po ustaljeni sodni praksi mora odvetnik svoje poslovanje organizirati tako, da njegovo delo poteka nemoteno (npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 483/2007 z dne 4. 10. 2007). Navedeno zlasti velja za varovanje rokov, katerih zamuda pomeni prekluzijo pravic in nastanek škodljivih posledic za stranko. V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila odvetniku tožeče stranke izpodbijana odločba vročena dne 26. 9. 2008, odvetnik pa je šele 7. 11. 2008 po naknadnem preverjanju obravnavne zadeve ugotovil, da tožba v zakonitem roku ni bila vložena. Po zatrjevanju v tožbi naj bi v dneh med 27. in 28. 9. 2008 prišlo do nepričakovanega izpada električne energije in v posledici naj ne bi več pravilno deloval tudi računalniški program, s pomočjo katerega naj bi bil odvetnik tožeče stranke pravočasno opozorjen na iztek roka v obravnavanem primeru.

Odvetnikovo poslovanje mora biti organizirano tako, da v vsakem trenutku lahko varuje pravice in pravne koristi svojih strank. Le res izjemne okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in odvrniti in ki ne izhajajo iz odvetnikove sfere, lahko predstavljajo opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odvetnik med drugim navaja, da njegova IT služba zgolj kot verjetno dopušča možnost, da je bil podatek o tem, kdaj je prejel izpodbijano odločbo, izgubljen ob razpadu sistema. Sodišče ugotavlja, da odvetnik tožeče stranke na eni strani navaja, da ni prepričan, zakaj je prišlo do napake v računalniškem sistemu in zgolj z verjetnostjo domneva, da je bil kriv izpad električne energije, na drugi strani pa predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljuje prav z izpadom električne energije in posledičnim nepravilnim delovanjem računalniškega sistema. Pri tem celo zatrjuje, da po razpadu računalniškega sistema ni preverjal vseh vpisov podatkov v odprtih zadevah, saj je program deloval brez napak. Tudi če bi bila v obravnavani zadevi podana vzročna zveza med izpadom električne energije in nepravilnim delovanjem programa, ki po zatrjevanju v tožbi odvetniku sicer omogoča pravočasno opozarjanje na iztek rokov, slednje po presoji sodišča ne bi predstavljalo opravičljivega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik mora svojo poklicno dejavnost opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, tehnične težave z računalniškim sistemom in njegov morebiten razpad pa niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, ki se mu ne bi bilo moč izogniti. Tako se odvetnik ne more zanašati zgolj na računalniško vodenje evidenc izrekov rokov za določena procesna opravila, saj mora upoštevati, da lahko računalniški sistem razpade iz številnih različnih vzrokov, ne zgolj zaradi izpada elektrike. Zato sistem vodenja evidenc v odvetniški pisarni, v katerem ni vgrajenih dovolj varnostnih mehanizmov, ki bi v vsakem trenutku zagotavljali (pravočasno) varstvo pravic strank, ne predstavlja skrbnosti, ki bi jo moral odvetnik zagotavljati v odnosu do svojih strank. Dodatni varnostni mehanizmi pa so še toliko bolj potrebni, če je odvetnik pooblaščenec v številnih zadevah, kot to zatrjuje v tožbi. Skrbnost dobrega strokovnjaka od njega tudi zahteva, da mora v primeru, če je prišlo do razpada računalniškega sistema, preveriti svoje evidence v zvezi z iztekom rokov v odprtih zadevah in tako zagotoviti varstvo pravic in koristi svojih strank, česar pa po lastnih navedbah ni storil. To še posebej velja v obravnavani zadevi, saj je do razpada sistema prišlo le dan po prejemu izpodbijane odločbe in je odvetnik imel na voljo dovolj časa za preverjanje izteka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe.

Po presoji sodišča tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov, zaradi katerih bi sodišče dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, zato je sodišče njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo kot neutemeljen.

K 2. točki izreka: Ker je sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, je v posledici tudi njena tožba z dne 10. 11. 2008 prepozna in jo je treba kot tako zavreči (2. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1).

K 3. točki izreka: V skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, ali se postopek ustavi. Ker so tožeča stranka in stranki z interesom predlagale, da sodišče povrne stroške postopka, je sodišče v skladu z navedenim določilom odločilo, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 2. odstavka 82. člena ZUS-1.