Jedro

Iz kopije poštne knjige izhaja, da je geodetsko podjetje vabilo na mejno obravnavo tožniku pravilno oddalo na pošto več kot osem dni pred datumom mejne obravnave. Iz poštne knjige pa so razvidne tudi druge obvezne sestavine, ki jih določa peti odstavek 30. člena ZEN.

Ker tožniku ni odvzeta poslovna sposobnost, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče dvomiti v njegovo sposobnost, da sam skrbi zase, za svoje pravice in koristi, sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor o procesni nesposobnosti tožnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila v katastrski občini … kot urejena evidentirana meja med zemljiščem s parc. št. 47/1 ter sosednjima zemljiščema s parc. št. 38/2 in parc. št. 827/3. V obrazložitvi odločbe geodetski upravni organ pojasnjuje, da je bil postopek začet na zahtevo A.A., ki je 26. 4. 2012 vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje. Sestavni del zahteve je elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru izdelalo geodetsko podjetje. Po 28. členu ZEN se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Geodetska uprava je na podlagi vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo ugotovila, da je A.A. lastnik zemljišča s parc. št. 47/1, ugotovila pa je tudi, da je vlagatelj zahtevi priložil ustrezen elaborat, iz katerega je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali lastniki vseh treh parcel, med katerimi so se urejale meje. Lastniki zemljišč, ki so se udeležili mejne obravnave, so podpisali izjavo, da se strinjajo s potekom predlagane meje. Tožnik, ki je lastnik zemljišča s parc. št. 38/2, pa se mejne obravnave kljub temu, da je bil nanjo pravilno vabljen, ni udeležil. V elaboratu geodetskega podjetja se nahaja uradni zaznamek geodeta, ki je vodil postopek, iz katerega je razvidno, da se je pri njem oglasil tožnik in izjavil, da na ureditev in označitev mej v naravi nima pripomb, da pa se ne strinja z lastništvom zemljišča s parc. št. 47/1. Geodetska uprava je zato tožnika skladno s 36. členom ZEN pozvala, naj pove, ali se strinja z ugotovljenim potekom meje. Tožnik je v določenem roku podal izjavo, da se s potekom predlagane meje ne strinja. Ker se tožnik tudi na ustni obravnavi dne 8. 11. 2012 ni strinjal s potekom predlagane meje, ga je geodetska uprava v skladu z 39. členom ZEN pozvala, naj v roku 30 dni od ustne obravnave pred pristojnim sodiščem začne sodni postopek ureditve meje in o tem obvesti geodetsko upravo ter hkrati predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Kot ugotavlja organ, tožnik sodnega postopka v postavljenem roku ni začel, čeprav je bil v pozivu opozorjen na pravne posledice. Zato se na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZEN šteje, da se tožnik s potekom predlagane meje strinja.

Zoper izpodbijano odločitev je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 3532-117/2013-2-0064110 z dne 31. 7. 2013 kot neutemeljena zavrnjena. V obrazložitvi odločbe ministrstvo opisuje potek postopka evidentiranja urejene meje in zaključuje, da je organ na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje, v postopku pa so bile po njegovem mnenju izpolnjene tudi vse predpostavke ZEN za izdajo izpodbijane odločbe. Glede pritožbenega ugovora, da je zemljišče s parc. št. 47/1 v lasti tožnika, pa ministrstvo pojasnjuje, da iz elektronske zemljiške knjige izhaja, da je lastnik tega zemljišča A.A. in ne tožnik, ki lahko, če lastništvu nasprotuje, pred pristojnim sodiščem sproži ustrezno lastninsko pravno tožbo. Vprašanja lastništva namreč stranka v postopku evidentiranja urejene meje ne more urejati.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnik po pooblaščenki vložil tožbo, v kateri navaja, da na mejni ugotovitveni postopek ni bil vabljen. Vabljen je bil le na ustno obravnavo dne 8. 11. 2012, kjer je izjavil, da se s predlagano mejo ne strinja, ker je sam dejanski lastnik zemljišča s parc. št. 47/1. Kot zatrjuje tožnik, je upravnemu organu znano, da v zvezi s potekom meje že vrsto let tečejo spori, znano pa mu je tudi to, da je tožnik oseba, ki v postopkih potrebuje zastopnika, saj sam ni procesno sposoben in ne more skrbeti za svoje interese in koristi. V dokaz se tožnik sklicuje na priloženo zdravniško potrdilo z dne 14. 7. 2011. Dejstva, povzeta iz izvida psihologa, kažejo na to, da tožnik ni bil sposoben razumeti pokazanih elaboratov o poteku meje, poziva organa, da mora v roku 30 dni pred sodiščem vložiti predlog za sodno ureditev meje ter pravnih posledic svoje opustitve. Tožnik je zaključil le štiri razrede osnovne šole, pismen je le delno, bere s težavo. Ker je mogoče že iz njegovega nastopa razbrati, da ne kaže razumevanja, bi moral organ zaradi varovanja koristi stranke obvestiti center za socialno delo, da bi tožniku postavil skrbnika. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tožbi, ki jo je vložil po pooblaščenki, zatrjuje, da ni poslovno ter posledično tudi ne procesno sposoben in da zato v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe svojih pravic ni mogel ustrezno zaščititi. V dokaz prilaga zdravniško potrdilo, ki ga je za potrebe dokazila v pravni zadevi dne 14. 7. 2011 izdal zdravnik specialist splošne medicine, mag. B.B.. Ta se v potrdilu sklicuje na izvid psihologa, iz katerega naj bi izhajalo, da tožnikove umske sposobnosti mejijo na blago duševno manjrazvitost in da se tožnik zdravi zaradi splošnega psihoorganskega sindroma, ki ga spremljajo med drugim tudi spominske motnje.

Navedbe v zdravniškem potrdilu, ki ga je tožnik priložil v tožbi, pa po presoji sodišča ne zadostujejo za zaključek, da tožnik ni procesno sposoben. Oseba se namreč šteje za poslovno (in s tem za procesno) sposobno, če ji poslovna sposobnost ni s sklepom nepravdnega sodišča deloma ali popolnoma odvzeta v posebnem postopku, ki se začne po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenih predlagateljev, ki jih določa Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V navedenem postopku sodišče s pomočjo izvedenca medicinske stroke (psihiatra) ugotavlja, ali oseba zaradi katerega od razlogov, ki vplivajo na psihofizično stanje, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti postavi center za socialne zadeve osebi skrbnika (206. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

Tožnik v obravnavani zadevi ne zatrjuje, da mu je s sklepom sodišča odvzeta poslovna sposobnost, kar pomeni, da se šteje za poslovno ter s tem za procesno sposobnega. Po oceni uradne osebe v postopku na prvi stopnji pa pri tožniku na ustni obravnavi tudi ni bilo opaziti nobenih zdravstvenih oz. psiholoških motenj, ki bi terjale odvzem poslovne sposobnosti. Tožnik je namreč svojo voljo, kot izhaja iz dopisa upravnega organa z dne 6. 3. 2014, izražal povsem suvereno in brez posebnih motenj.

Ker tožniku ni odvzeta poslovna sposobnost, v postopku pa tudi ni ugotovljenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče dvomiti v sposobnost tožnika, da sam skrbi zase, za svoje pravice in koristi, sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor o procesni nesposobnosti tožnika.

Prav tako ni utemeljen tožbeni očitek, da tožnik ni bil vabljen na mejno obravnavo.

Po petem odstavku 30. člena ZEN mora geodetsko podjetje za lastnike parcel, ki se niso udeležili mejne obravnave, dokazati, da so bili pravilno vabljeni. Kot dokazilo se šteje po zakonu vročilnica ali poštna knjiga z navedbo naslova stalnega prebivališča lastnika, ki ga vodi pristojna služba, pri čemer je dokazilo popolno, če je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta ter žig oddajne pošte, in če je vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga lastnik prejme vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave.

Iz kopije poštne knjige v obravnavani zadevi izhaja, da je geodetsko podjetje vabilo na mejno obravnavo tožniku oddalo na pošto dne 27. 2. 2012, torej več kot osem dni pred datumom mejne obravnave, ki je bila izvedena dne 15. 3. 2012. Iz poštne knjige pa so razvidne tudi druge obvezne sestavine, ki jih določa peti odstavek 30. člena ZEN.

Ker

je torej izpodbijana odločitev o evidentiranju urejene meje pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.