Jedro

Po uveljavitvi novele ZST-1B zakon razlikuje med oprostitvijo plačila sodnih taks v celoti in delno oprostitvijo njihovega plačila, pri čemer je lahko v celoti oproščena plačila le stranka, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, so lahko le delno oproščene plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji v znesku 120,00 EUR.

2. V obrazložitvi je navedlo, da je glede na podatke o premoženjskem stanju, presodilo, da bi s plačilom celotnega zneska sodne takse (148,00 EUR) lahko bilo ogroženo preživljanje tožnika in njegove žene, zato ga je na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) delno oprostilo plačila sodne takse v znesku 120,00 EUR. Preostali del sodne takse v znesku 28,00 EUR pa bo moral tožnik plačati v skladu s plačilnim nalogom, ki mu bo poslan po pravnomočnosti tega sklepa.

3. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa. Navaja, da je v predlogu za taksno oprostitev predlagal, da se ga v celoti oprosti plačila sodne takse in da je bil v vseh postopkih, ki jih je vodil v zadnjih letih, oproščen plačila sodnih taks, večkrat pa mu je bila dodeljena tudi brezplačna pravna pomoč. Za brezplačno pravno pomoč je zaprosil tudi v predmetni zadevi, vendar do poteka roka za vložitev tožbe o njej še ni bilo odločeno. Glede na njegovo premoženjsko stanje meni, da je prav gotovo oseba, ki bi jo bilo treba v celoti oprostiti plačila sodnih taks tako za tožbo kot tudi za pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ga v celoti oprosti plačila sodnih taks.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bil tožnik delno oproščen plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, in sicer je bil oproščen plačila v višini 120,00 EUR (od 148,00 EUR, kot je po tarifni številki 6111 določeno za postopek v upravnem sporu pred sodiščem prve stopnje), kar pomeni, da je bil tožnik oproščen 81 % višine dolžnega zneska sodne takse, plačati pa mora sodno takso v znesku 28,00 EUR. Tožnik meni, da bi glede na njegovo premoženjsko stanje moral biti v celoti oproščen plačila navedene sodne takse.

6. ZST-1 po uveljavitvi novele ZST-1B, ki velja od 10. 8. 2013 dalje,(1)v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

7. Po uveljavitvi novele ZST-1B zakon razlikuje med oprostitvijo plačila sodnih taks v celoti in delno oprostitvijo njihovega plačila(2), pri čemer je lahko v celoti oproščena plačila le stranka, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, so tako lahko le delno oproščene plačila sodnih taks.

8. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi pisne izjave o pritožnikovem premoženjskem stanju (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1), ki jo je tožnik priložil predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, in iz katere izhaja, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči. Iz navedene izjave tudi izhaja, da tožnik prejema pokojnino v znesku 190,00 EUR mesečno, da njegov dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti znaša 86,68 EUR, ženin pa 31,57 EUR mesečno, da je lastnik nepremične, v kateri živi, katere vrednost ocenjuje na 20.000,00 EUR. Iz izpisa iz zemljiške knjige (četrti odstavek 12. člena ZST-1), ki se nahaja v spisu, pa izhaja, da je tožnik lastnik tudi več drugih nepremičnin, ki so prav tako njegovo premoženje.

9. Glede na pojasnjeno (novo) ureditev oprostitve plačila sodnih taks po ZST-1 in dejstvo, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, je tožnikov pritožbeni ugovor oziroma zahteva po oprostitvi plačila sodnih taks v celotnem znesku neutemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, s tem ko je svojo odločitev o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks oprlo na drugi odstavek 11. člena ZST-1 in odločilo, da se tožnika glede na njegovo finančno stanje (le) delno oprosti plačila sodnih taks (pri čemer bi pri presoji predloga za oprostitev plačila sodnih taks glede na peti odstavek 11. člena ZST-1 moralo upoštevati tožnikovo celotno premoženjsko stanje, torej tudi dejstvo, da je tudi lastnik več kmetijskih zemljišč in gozdov).

10. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. O novem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je tožnik podal v obravnavani pritožbi ni bilo treba odločati, ker se glede na določbo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača. Op. št. (1): V obravnavani zadevi je taksna obveznost nastala z vložitvijo tožbe dne 10. 9. 2013. Op. št. (2): Glej tudi Poročevalec DZ, letnik 2013, datum objave: 28.6.2013, str. 27.