Jedro

Po prejšnjem Zakonu o stanovanjskih razmerjih je bila skupnost stanovalcev tista, ki je bila dolžna vzdrževati stanovanja in hiše. Zato odškodninsko odgovarja ona, četudi je upravljanje in gospodarjenje s hišo prepustila drugemu (S.). Gre za škodo, nastalo v posledici nevzdrževanja hiše. Sedaj po Stanovanjskem zakonu je tovrstna odgovornost prešla na lastnike hiš in stanovanj, ne glede na dogajanja oziroma opustitve v zvezi z vzdrževanjem objektov za čas pred pridobljenim lastništvom.

Izrek

r a z s o d i l o : Pritožbi tožnika B. M. in prvega toženca se zavrneta ter sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu, kjer je razsojeno o plačilni obveznosti E. K. in v izpodbijanem zavrnilnem delu, kjer je zavrnjen tožbeni zahtevek zoper drugega toženca S. p.o. ter v stroškovnem izreku, potrdi.

Tožnik in prvi toženec E. K. sta stroške pritožbenega postopka dolžna trpeti sama.

Obrazložitev

V zvezi s škodnim dogodkom z dne 7/11-1994, ko se je iz hiše v T. ul. št. 11 v Mariboru zrušil del zidu na tožnikovo vozilo in ga poškodoval, slednji pa je pri tem pretrpel tudi strah, je prvo sodišče z napadeno sodbo k povračilu premoženjske in nepremoženjske škode v skupnem znesku 486.110,00 SIT zavezalo prvega toženca E. K. in tretjega toženca D. Š., s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, kot so razvidne iz izreka prvostopne sodbe. Obema je v nerazdelno plačilo naložilo še 146.168,00 SIT pravdnih stroškov, tretjemu tožencu D. Š. pa samemu še nadaljnjih 2.700,00 SIT stroškov pravdanja, presežni tožbeni zahtevek za znesek 90.000,00 SIT pa zavrnilo in enako odškodninski zahtevek zoper drugega toženca podjetje S. p.o., kateremu je tožnik dolžan povrniti 106.717,00 SIT pravdnih stroškov.

Zoper takšno sodbo se pritožujeta tožnik in toženec E. K..

Tožnik se iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje samo zoper tisti del prvostopne sodbe, kjer je bil uveljavljani odškodninski zahtevek zavrnjen zoper drugega toženca - podjetje S. p.o. in predlaga spremembo tako, da bo tudi v tem delu zahtevka uspešen s tem, da mu tožene stranke povrnejo vse priglašene stroške postopka, podrejeno pa predlaga razveljavitev. V predloženih pritožbenih izvajanjih vztraja, da je za nastalo škodo odškodninsko odgovorno tudi podjetje S. Izrecno se pritožuje še zoper stroškovno odmero.

Prvi toženec E. K. navaja vse pritožbene razloge in se pritožuje zoper obsodilni del izpodbijane sodbe, kjer je razsojeno o njegovi plačilni obveznosti in zoper zavrnitev odškodninskega zahtevka zoper podjetje S. Ustrezno pritožbenim izvajanjem predlaga spremembo z zavrnitvijo pretežnega dela odškodninskega zahtevka ter smiselno predlaga tudi takšno spremembo, da bo k plačilu nerazdelno zavezan še drugi toženec. Podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanih delov prvostopne sodbe. Očitano bistveno kršitev določb postopka pritožba vidi v nejasnih in nasprotujočih si razlogih prvostopne sodbe, ki da bi naj tudi prezrli odločilno dejstvo, da je obravnavani škodni dogodek posledica opuščenega vzdrževanja hiše v razdobju več kot 35 let. Plačilna obveznost prvega toženca pa da bi kvečjemu morala ustrezati njegovemu 58% solastninskemu deležu na hiši. Sicer pa tudi prvi toženec vztraja pri odškodninski odgovornosti drugega toženca in pri tem še izpostavlja, da je bil v času škodnega dogodka lastnik šele leto dni. Tožniku naj bi tudi ne šla odškodnina za prestani strah. Zavzema se še za odločitev, da bi vsaka izmed strank tega postopka trpela svoje stroške postopka.

Nobena izmed pravdnih strank ni odgovorila na pritožbo druge.

Pritožbi nista utemeljeni in je preizkus zadeve pokazal naslednje: Sodišče druge stopnje obe pritožbi zavrača kot neupoštevni. Na popolnoma razčiščeno dejansko stanje je prvo sodišče materialno pravo pravilno uporabilo in sprejeto odločitev zanesljivo ter skrbno obrazložilo, ne da bi pri tem zagrešilo v pritožbi prvega toženca očitane bistvene kršitve določb postopka (13. točka drugega odstavka 354. člena prejšnjega Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77), kršitev pa ni pokazal niti uradni preizkus (drugi odstavek 365. člena ZPP/77). K povzetim razlogom iz izpodbijane sodbe, tudi glede na pritožbena izvajanja skoraj ni kaj dodati.

Najprej je obema pritožnikoma treba odgovoriti, da je prvo sodišče z zavrnitvijo obravnavanega odškodninskega zahtevka zoper drugega toženca podjetje S p.o., ravnalo pravilno in nasprotno pritožbeno zavzemanje ostaja brez uspeha. Kot je bilo izpostavljeno že v razlogih prvostopne sodbe, je po prejšnjih predpisih bila skupnost stanovalcev tista, ki je bila dolžna vzdrževati stanovanja in hiše. Skupnost stanovalcev v večstanovanjski hiši na T. 11, kjer se je pripetil obravnavani škodni dogodek, je s pogodbama gospodarjenje in upravljanje s hišo res prepustila podjetju S. (priloga B5 in B7 v spisu), kar pa ne pomeni njegove odškodninske odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim, v posledici nevzdrževanja. Ta odgovornost je napram tem tetjim ostala skupnosti stanovalcev, ki ji je zakon naložil dolžnost vzdrževanja. Zato tudi v tej pravdi ni mogoče uspeti z odškodninskim zahtevkom zoper podjetje S. kot gospodarja in upravljalca hiše in nanj prenesti odgovornosti za škodo, pa četudi je ta očitna posledica slabega vzdrževanja hiše. In enako ne po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (SZ), ko je tovrstna odgovornost prešla na lastnike. V času obravnavanega škodnega dogodka so bili lastniki znani in povračilni obveznosti za nastalo škodo ne morejo izbeči. Tudi tožnik se mora sprijazniti, da plačila ne more iskati pri upravljalcu hiše, temveč pri njenih lastnikih oziroma solastnikih.

Tožnik je napram drugemu tožencu v pravdi popolnoma propadel in mu je seveda dolžan povrniti stroške pravdanja - prvi odstavek 154. člena ZPP/77, ki jih je prvo sodišče pravilno odmerilo v skladu s 155. členom ZPP/77 in veljavno Odvetniško tarifo.

Dodatno k pritožbi tožeče stranke: Poleg zgoraj izpostavljenega, ki tožnikovo pritožbo v zvezi z zavrnjenim tožbenim zahtevkom zoper podjetje S. pokaže za neuspešno, velja enako za njegovo pritožbo zoper stroškovni izrek. Plačilo sodnih taks namreč v spisu ni izkazano, pred pravdo uveljavljanega odškodninskega zahtevka, naslovljenega na prvega toženca, pa ni mogoče priznati med stroške te pravde, za med pravdo opravljeni vpogled tega spisa odvetniku nagrada ne gre, za dejanje v zvezi z zatrjevanimi poizvedbami pri podjetju P. pa podatkov v spisu ni.

Dodatno k pritožbi prvega toženca: V času škodnega dogodka je bil prvi toženec solastnik hiše, od katere je na tožnikovo vozilo padel del zidu in je nanj prešla odgovornost v posledici škode zaradi opuščenega zvdrževanja hiše. Po sedaj veljavnem stanovanjskem zakonu so namreč lastniki tisti, ki so dolžni vzdrževati stavbe in jih posledično bremeni odškodninska odgovornost, četudi so lastništvo pridobili šele krajši čas pred škodnim dogodkom in torej ne glede na prejšnja dogajanja v zvezi z vzdrževanjem ali nevzdrževanjem stavbe. Prvo sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe tudi zavzelo pravilno stališče, da prispevek k nezgodi ni odvisen od solastninskih deležev lastnikov in je zato njihova odškodninska odgovornost solidarna (tretji odstavek 206. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Pritožnik torej nima prav s pritožbeno trditvijo, da je odškodninska odgovornost solastnikov v sorazmerju z ugotovljenimi deleži na stvari.

Neuspešen ostaja prvi toženec tudi s trditvijo, da tožniku ne gre odškodnina iz naslova strahu, ki ga je prestal, ko je na vozilo, v katerem se je takrat nahajal, padel del zidu. Prvo sodišče je prepričljivo obrazložilo vse okoliščine, ki so v danih razmerah vplivale na intenzivnost tožnikovega strahu tolikšnega obsega, da mu odškodnina po tej postavki vsekakor gre in priznani znesek 20.000,00 SIT predtavlja pravično denarno zadoščenje za tovrstno škodo. Višina premoženjske škoe, ki predstavlja preostalo odškodnino, pa v pritožbenem postopku itak ni sporna.

K povedanemu je treba še dodati, da se tretji toženec zoper prvostopno sodbo ni pritožil in je ta glede njega že postala pravnomočna. Sodišče druge stopnje namreč preizkusi sodbo prve stopnje le v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo (prvi odstavek 365. člena ZPP/77). Obravnavani spor pa ni takšen, ki bi ga udeleženca na strani tožene stranke bilo mogoče rešiti samo na enak način (201. člen ZPP/77).

Vsled obrazloženega je bilo odločiti, kot je razvidno iz izreka te sodbe (368. člen ZPP/77).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na prvem odstavku 166. člena ZPP/77. Stroški neuspele pritožbe seveda bremenijo pritožnika.

Citirana pravna pravila prejšnjega Zakona o pravdnem postopku, so bila uporabljena na podlagi 498. člena sedaj uveljavljanega Zakona o pravdnem postopku, citirana določba Zakona o obligacijskih razmerjih pa kot pravno pravilo.