Jedro

Pri presoji, ali zahtevani popravek ne ustreza zakonskim kriterijem in so zanj podani odklonitveni razlogi, je treba upoštevati namen pravice do popravka. Prizadeti s popravkom dobi možnost, da je slišan, javnost pa možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari mnenje o prispevku. Tehtanje, kakšna mora biti vsebina popravka, da bo dosegel svoj namen, je pogojeno z vsebino prvotno objavljenega besedila oziroma njegovo sporočilnostjo, kar je odvisno od okoliščin posameznega primera.

Čeprav na prvi pogled prva dva stavka nista neposredno povezana z vsebino spornih prispevkov, pa se na njih vseeno nanašata. Poudarjanje narave tožnice kot odprte civilno družbene organizacije, ki se ravna po predpisih in lastnih pravilih, posredno odgovarja prikritim očitkom v članku, da je pod vplivom določene politične struje oziroma konkretnega politika, pod vodstvom katerega se denar nenamensko troši oziroma celo izginja, pri čemer se pod vprašaj postavlja celo zakonitost njegove izvolitve. Ne gre torej le za splošna izhodišča poslovanja, temveč za odgovor na podton v pisanju o privatizaciji zveze, pri čemer se popravek posebej opredeli tudi do v prispevku izpostavljenih sredstev donatorjev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi: " Tožena stranka je dolžna najkasneje v roku 48 ur na spletni strani A. po pravnomočnosti sodbe brez sprememb in dopolnitev objaviti naslednji popravek tožeče stranke: "Popravek prispevkov, objavljenih dne 6. 6. 2021 in 9. 5. 2021 na spletnem portalu A. V zvezi z zapisom v člankih z naslovom "Kako je lahko B. spregledal tako očitne nepravilnosti na "C." Zvezi?" in "Zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora Zveze potrjuje več nepravilnosti", ki med drugim govori o tem, da naj bi Inšpektorat RS za šolstvo in šport ugotovil nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev in sum dvojnega financiranja ter o tem tudi obvestil policijo in finančno upravo, ter da naj bi v času "C. vodenja čudežno izginil sponzorski denar oziroma donacija D., kot tudi, da se je po prepričanju nekaterih staršev na mesto predsednika zveze C. C. zavihtel nezakonito, poudarjamo, da so vse te trditve povsem neresnične.

Dejstvo namreč je (kot izhaja iz priloženega sklepa Inšpektorata RS za šolstvo in šport številka 000/2020-18 z dne 3. 6. 2021), da je inšpektorat izredni inšpekcijski nadzor zoper Zvezo ustavil, ker "ni razlogov za nadaljevanje postopka v okviru nadzorstvene pristojnosti inšpekcije", inšpekcija je pri tem sicer res odkrila nekatere administrativne napake pri vodenju in prijavi računov, vendar pa ugotovila tudi, da so sredstva bila porabljena namensko in da torej pri porabi sredstev ni bilo nobenih nepravilnosti. Prav tako tudi izrecno ne drži trditev o izginjanju denarja niti ne o čudežnem izginotju sponzorskega denarja oziroma donacije D. Ne drži niti zatrjevanje, da naj se sponzorska sredstva ne bi uporabljala za mladinske programe. Prav tem namenja Zveza posebno pozornost in tudi beleži izjemne rezultate. Iz javnih sredstev je financiran zgolj del neposrednih stroškov mladinskega šaha (predvsem stroški nastopov na mednarodnih tekmovanjih), medtem ko so stroški celotnega programa vezanega na mladinski šah vsaj še enkrat višji in se pretežno krijejo iz sponzorskih sredstev.

Zveza kot civilno družbena organizacija zasebnega prava posluje v skladu s predpisi in lastnimi pravili, ne odgovarja niti politiki in tudi ne staršem šahistov. Je pa seveda odprta do vseh, ki delijo njene poglede in so pripravljeni v njej sodelovati in uresničevati svoje ambicije, želje in ustvarjalne ideje. V tem smislu tudi porablja finančna sredstva, zaradi odprtosti širši javnosti (ne le članstvu) dokumente o tem ne objavlja le na lastni spletni strani, pač pa tudi (predpisano) v javno dostopnih bazah AJPES. V zvezi s finančnim poslovanjem je podvržena tako notranjim kot zunanjim nadzorom. Še noben od nadzorov doslej ni potrdil, da bi pri trošenju sredstev bilo karkoli narobe, oziroma da bi bila ta porabljena nenamensko, kaj šele, da bi čudežno izginjala. Tudi sredstva donatorjev (vključno z D.) so porabljena v skladu z dinamiko prilivov, ki je srednjeročna in v skladu z vsakoletnimi programi ter nameni porabe.

Tudi zdajšnji predsednik, kot vsi prejšnji in tudi sicer vsi organi zveze, so izvoljeni oziroma imenovani po pravilih, ki veljajo znotraj Zveze in so skladni s predpisi o društvih. Aktualni predsednik je bil izvoljen na Občnem zboru zveze. S tajnim glasovanjem je zanj glasovalo kar 42 od 67 delegatov klubov."

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti 732,98 EUR stroškov postopka na prvi stopnji in 620,98 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za objavo popravka na spletni strani A. z vsebino, kot izhaja I. točke izreka sodbe, in tožnici naložilo, da je dolžna toženki povrniti 447,98 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Opozarja, da je razlog, na katerem je sodišče utemeljilo zavrnitev objave (2. alineja 1. odstavka 31. člena ZMed), drugačen, kot ga je opredelil odgovorni urednik, ki je objavo zavrnil zaradi žaljivosti. Ne drži, da se del besedila popravka, s katerim se po stališču sodišča prve stopnje ne uresničuje pravica do popravka, ne bi nanašal na popravek spornih navedb o nenamenski porabi sredstev, izginjanju denarja v času C. vodenja tožnice in izginjanju sponzorskega denarja oziroma donacije D. Iz obrazložitve ni mogoče razbrati, zakaj besedilo: "Še noben od nadzorov doslej ni potrdil, da bi pri trošenju sredstev bilo karkoli narobe, oziroma da bi bila ta porabljena nenamensko, kaj šele, da bi čudežno izginjala. Tudi sredstva donatorjev (vključno z D.) so porabljena v skladu z dinamiko prilivov, ki je srednjeročna in v skladu z vsakoletnimi programi ter nameni porabe", ne predstavlja zanikanja nasprotnih sporočil v prispevku. Zakonskim kriterijem pravice do objave pa ustreza tudi ostali izpostavljeni del zahteve za objavo popravka, saj je bilo tožnici očitano, da je denar oziroma donacija pričela čudežno izginjati, tem očitkom pa se je mogoče upreti le s poudarjanjem načina njenega poslovanja in javnostjo podatkov. Tožnica je zato kriterijem iz 4. odstavka 26. člena ZMed zadostila. Sodišče se je po nepotrebnem ukvarjalo z vsebino inšpekcijskega zapisnika in sklepa Inšpektorata RS za šolstvo in šport z 2. 6. 2021, saj resničnost dejstev na pravico do objave popravka ne vpliva. Poleg tega je vsebino dokumentov povzelo napačno oziroma v nasprotju z dejanskim stanjem, ker inšpekcija nenamenske porabe sredstev ni ugotovila. Še več, v sklepu s 3. 6. 2021 je popravila tudi svoje ugotovitve iz zapisnika s 17. 5. 2021, tako da iz zapisanega nedvoumno sledi, da ni prihajalo do dvojnega financiranja, saj so bili vsi programi iz javnih sredstev le sofinancirani in nikoli pokriti v celotni višini.

3. Na pritožbo je odgovorila toženka in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravica do popravka objavljenega besedila je urejena v 26. členu ZMed, ki predstavlja način izvrševanja ustavne pravice do popravka (40. člen Ustave RS). Ker popravek objavljenega besedila po svoji naravi nujno poseže v svobodo novinarskega izražanja (39. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave), je naloga sodišča, da omenjene ustavne pravice tehta in odloči, katera med njimi bo imela prednost. Smernice pri iskanju ravnovesja je postavil že zakonodajalec, ki je prizadetemu priznal pravico do popravka, omejil pa jo je z odklonitvenimi razlogi iz prvega odstavka 31. člena ZMed. Odgovorni urednik namreč ni dolžan objaviti besedila, ki ne ustreza zakonski definiciji popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed1. To velja tudi v primeru, da teh zakonskih pogojev ne izpolnjuje le del zahtevanega popravka, saj zahtevku za objavo popravka ni mogoče ugoditi le delno (27. člen ZMed).

6. V obravnavani zadevi je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je presodilo, da se tretji odstavek zahtevanega popravka ne nanaša na sporočili prispevka s 6. 6. 2021 ali članka z 9. 6. 2021 ter ne ustreza merilom iz četrtega odstavka 26. člena ZMed, zato je podan odklonitveni razlog za objavo popravka v celoti. Dodatno je navedlo še, da take vloge nima niti priloženi sklep Inšpektorata RS za šolstvo in šport s 3. 6. 2021, s katerim je bil postopek inšpekcijskega nadzora ustavljen, saj je v njem potrjeno, da so bile pri opravljenem inšpekcijskem nadzoru ugotovljene določene nepravilnosti, prav tako zanikanja ne predstavlja del sklepa glede neresničnosti trditev o sumu dvojnega financiranja.

7. Pri presoji, ali zahtevani popravek ne ustreza zakonskim kriterijem in so zanj podani odklonitveni razlogi (2. alineja 31. člena ZMed), je treba upoštevati namen pravice do popravka. Prizadeti s popravkom dobi možnost, da je slišan, javnost pa možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari mnenje o prispevku. Tehtanje, kakšna mora biti vsebina popravka, da bo dosegel svoj namen, je pogojeno z vsebino prvotno objavljenega besedila oziroma njegovo sporočilnostjo, kar je odvisno od okoliščin posameznega primera.

8. Na spletnem portalu A. je toženka objavila prispevka z naslovoma „Kako je lahko B. spregledal tako očitne nepravilnosti na „C.“ Zvezi?“ in „Zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora Zveze potrjuje več nepravilnosti“, v katerih je nanizala več trditev, ki se nanašajo na pravilnost poslovanja tožnice2 in so tudi po oceni pritožbenega sodišča takšne, da lahko prizadenejo njen ugled ter se ima tožnica pravico na njih odzvati.

9. Tožnica je v tretjem odstavku predlaganega popravka zapisala: “Zveza kot civilno družbena organizacija zasebnega prava posluje v skladu s predpisi in lastnimi pravili, ne odgovarja niti politiki in tudi ne staršem šahistov. Je pa seveda odprta do vseh, ki delijo njene poglede in so pripravljeni v njej sodelovati in uresničevati svoje ambicije, želje in ustvarjalne ideje. V tem smislu tudi porablja finančna sredstva, zaradi odprtosti širši javnosti (ne le članstvu) dokumente o tem ne objavlja le na lastni spletni strani, pač pa tudi (predpisano) v javno dostopnih bazah AJPES. V zvezi s finančnim poslovanjem je podvržena tako notranjim kot zunanjim nadzorom. Še noben od nadzorov doslej ni potrdil, da bi pri trošenju sredstev bilo karkoli narobe, oziroma da bi bila ta porabljena nenamensko, kaj šele, da bi čudežno izginjala. Tudi sredstva donatorjev (vključno z D.) so porabljena v skladu z dinamiko prilivov, ki je srednjeročna in v skladu z vsakoletnimi programi ter nameni porabe.“

10. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da z omenjenim tekstom ni bila prekoračena zakonsko predpisana vsebina popravka in da ni bilo poseženo v svobodo do novinarskega izražanja in svobodno gospodarsko pobudo. Čeprav na prvi pogled prva dva stavka nista neposredno povezana z vsebino spornih prispevkov, pa se na njih vseeno nanašata. Poudarjanje narave tožnice kot odprte civilno družbene organizacije, ki se ravna po predpisih in lastnih pravilih, posredno odgovarja prikritim očitkom v članku, da je pod vplivom določene politične struje oziroma konkretnega politika (C. C.)3, pod vodstvom katerega se denar nenamensko troši oziroma celo izginja, pri čemer se pod vprašaj postavlja celo zakonitost njegove izvolitve. V tej luči je mogoče razumeti tudi nadaljnji tekst, v katerem tožnica poudarja transparentnost poslovanja, ki jo je mogoče spremljati preko javnih evidenc, saj v tem delu bralcem ponudi možnost, da se o financiranju iz javnih sredstev prepričajo sami. Ne gre torej le za splošna izhodišča poslovanja, temveč za odgovor na podton v pisanju o privatizaciji zveze, pri čemer se popravek posebej opredeli tudi do v prispevku izpostavljenih sredstev donatorjev. Tekst v tretjem odstavku zahteve za popravek se torej nanaša na prikaz okoliščin, s katerimi se spodbijajo in dopolnjujejo trditve iz prispevkov, kar pa ustreza vsebini popravka iz 26. člena ZMed.

11. Tožnica je v zahtevi za objavo popravka od toženke zahtevala tudi objavo končnega sklepa inšpektorata, ki datira pred izdajo spornih prispevkov in iz katerega izhaja, da je bil postopek izrednega inšpekcijskega nadzora ustavljen. Glede na naravo medija (spletna objava) in dolžini obeh prispevkov po oceni pritožbenega sodišča zahteva po objavi omenjenega sklepa ne predstavlja nesorazmernega izvajanja pravice do popravka. Tega toženka tudi ne zatrjuje. Ker sta se prispevka nanašala na vsebino zapisnika inšpekcijskega nadzora, objava končnega sklepa nedvomno predstavlja dopolnitev bistvene vsebine trditev iz prispevkov. Iz njega izhaja, da je tožnica na poziv Inšpektorata popravila - dopolnila poročila ter da za nadaljevanje postopka zato ni bilo več razlogov. Tako ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da omenjeni sklep v ničemer ne zanika nenamenskega financiranja, prav tako pa v nadaljevanju pozornemu bralcu pojasnjuje način financiranja po izstavljenih računih, ki jih je bilo več, kot je bilo dejansko uveljavljenih pri financerjih. Gre torej za prikaz dejstev financiranja, bralcu pa je prepuščeno, da si o pravilnosti poslovanja tožnice ustvari svoje mnenje.

12. Ker glede na navedeno ne obstojijo odklonilni razlogi iz prvega odstavka 31. člena ZMed, so izpolnjeni pogoji za objavo popravka. Zato je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo, tako da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo (358. člen ZPP).

13. Zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje je bilo treba odločiti o stroških celotnega postopka (165. člen ZPP). Toženka, ki v pravdi ni uspela, je dolžna tožnici povrniti vse stroške tega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo upoštevajoč priglasitev v tožbi in pritožbi ter tožnici priznalo 300 točk nagrade za postopek in 300 točk nagrade za narok, kar ob vrednosti točke 0,6 EUR, povečano za 2 % materialnih stroškov in DDV, znaša 447,98 EUR, s sodno takso pa 732,98 EUR, ter stroške sestave pritožbe 450 točk, povečane za materialne stroške in DDV v višini 335,98 EUR, s sodno takso za pritožbo pa 620,98 EUR. Od odmerjenih stroškov bo toženka dolgovala tudi zakonske zamudne obresti, če jih ne bo poravnala v paricijskem roku.

1 Četrti odstavek 26. člena ZMed opredeljuje vsebino popravka najprej v ožjem smislu, kot zanikanje oziroma popravljanje napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, nato pa tudi v širšem smislu, kot navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev ter okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. 2 Gre za trditve, ki govorijo, da naj bi Inšpektorat RS za šolstvo in šport pri tožeči stranki ugotovil nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev in sum dvojnega financiranja, da naj bi v času C. vodenja čudežno izginil sponzorski denar oziroma donacija D. in da se je na mesto predsednika zveze C. C. zavihtel nezakonito. 3 Večkratno poudarjanje „C. Zveze“, čudežno izginotje denarja pod C. vodstvom, nezakonita izvolitev C. kot predsednika.