Jedro

Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da mora imeti predlog za začasno odredbo vse tiste sestavine kot predlog za izvršbo

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne, pritožba tožene stranke se zavrže ter izpodbijani sklep potrdi. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za dopolnitev sklepa o izdaji začasne odredbe ter odločilo, da sodišče pooblašča upnika, da sam oziroma po tretji osebi in s pomočjo izvršitelja na dolžnikove stroške in nevarnost zamenja ključavnico v vhodnih vratih dvosobnega stanovanja v I. nadstropju hiše v Ljubljani, Ž...vska X in se v stanovanje nemoteno vseli ter v njem biva s tem, da izvršitelj istočasno izroči to nepremičnino v posest upniku potem, ko iz nje odstrani osebe in stvari, razen tega pa je navedeni predlog v točkah b, c in d zavrnilo. Proti sklepu se pritožujeta obe pravdni stranki, tožnica izpodbija zavrnilni del sklepa, toženec pa del, s katerim je bilo ugodeno predlogu. Tožnica v pritožbi navaja, da je v predlogu dopolnitve sklepa jasno navedeno, naj izvršitelj vzame dolžniku v začasni odredbi navedene nepremičnine in jih proti potrdilu izroči upniku, v podatkih sklepa pa je tudi napisano, kje se toženec nahaja. V točki c pa je tožeča stranka predlagala, da sodišče naloži tožniku, da založi znesek 100.000,00 SIT za stroške, ki bodo nastali s tem, ko bo upnik ali nekdo drug opravil zamenjavo ključavnice. Tožeča stranka sodišču druge stopnje predlaga, da spremeni izpodbijani del sklepa tako, da v celoti ugodi predlagani dopolnitvi sklepa pod točko " b), c) in d). Toženec v pritožbi navaja, da je začasna odredba izdana v nasprotju z zakonom. Pritožnik meni, da verjetnost tožbenega zahtevka ni izkazana. Bistvo motenjske pravde je vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočega motenja. V tej zadevi vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna, saj je toženec stanovanje prodal dne 2.6.1999 in ključe stanovanja izročil novi lastnici dne 8.8.1999. Toženec sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijana sklepa z dne 23.8.1999 o izdaji začasne odredbe in z dne 17.1.2000 o dopolnitvi sklepa o izdaji začasne odredbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena. O delni zavrnitvi predloga za dopolnitev sklepa o izdaji začasne odredbe se tudi sodišče druge stopnje strinja iz razlogov, s katerimi je prvo sodišče utemeljilo svojo odločitev. Glede izročitve stvari je tožeča stranka v predlogu pod točko b) navedla, da naj izvršitelj v sklepu navedene nepremičnine vzame dolžniku in jih proti potrdilu izroči upniku, v kolikor pa jih ne najde niti pri njemu niti pri tretji osebi, naj sodišče oceni vrednost neizročenih predmetov in s sklepom določi, da mora dolžnik v roku 30 dni to vrednost izplačati upniku. Tožeča stranka je navedla le zakonski tekst (1. odstavek 214. člena in 1. odstavek 215. člena ZIZ), ni pa navedla, kje dejansko se stvari nahajajo, ali na dolžnikovem naslovu, ali kje drugje. Zato prv sodišče pravilno sklepa, da gre za dejanje, ki ga lahko opravi samo tožena stranka in ne kdo drug (226. člen ZIZ). Utemeljeno prvo sodišč tudi ugotavlja, da tožeča stranka v zvezi s predlogom za založitev zneska 100.000,00 SIT, ni z ničemer izkazala, zakaj naj bi bil ta znesek potreben. Gre za posplošen predlog, ki povzema le zakonski tekst,njegova utemeljenost pa ni konkretizirana z nobenimi dejstvi. V tej povezavi je prvo sodišče pravilno zavrnilo tudi tožničin predlog pod točko d), glede katere tožeča stranka v pritožbi niti ne navaja nobenih razlogov, zaradi katerih izpodbija ta del prvostopne odločitve. Dejstvo pa je, kot ugotavlja prvo sodišče, da o stroških, ki naj bi tožeči stranki nastali v zvezi z izdano začasno odredbo, v tej odredbi ni odločitve. Iz teh razlogov je bilo treba tožničino pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Pritožba toženca ni dovoljena. Toženec se pritožuje tako proti že izdani začasni odredbi kot tudi njeni dopolnitvi (sklepa z dne 23.8.1999 in z dne 27.1.2000). V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začasni odredbi na podlagi 427. člena Zakona o pravdnem postopku. Po tem zakonitem določilu pa zoper tak sklep ni posebne pritožbe. Toženčevo pritožbo je bilo zato potrebno v skladu s 1. odstavkom 352. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči. Tožeča stranka je dolžna sama trpeti stroške pritožbenega odgovora glede na to, da se po 366. členu ZPP v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo.